Eden ključnih projektov gospodarskega ministra v odhodu Zdravka Počivalška, ki je pred ministrovanjem v zadnjih treh vladah vrsto let vodil turistično družbo Terme Olimia, je bil oblikovanje državnega turističnega holdinga. Toda možnosti, da bi se ideja uresničila, so po ocenah poznavalcev razmer pičle.

Po Počivalškovih načrtih bi se morale v eno organizacijo najprej lastniško povezati turistično-hotelirske družbe, v katerih je država lastnica. To so Savina hčerinska družba Sava Turizem, ki ima v lasti več term in hotelov, Istrabenz Turizem, ki ima v lasti šest hotelov na Obali, Thermana iz Laškega, Hitova hčerinska družba Hit Alpinea, ki obvladuje nekaj hotelov v Kranjski Gori, Uniorjeva hčerinska družba Unitur, ki trži smučišče Roglo in Terme Zreče, ter Adria Ankaran, ki ima v lasti okoli 15 hektarjev nepremičnin na Obali. Naslednji korak predvideva izboljšanje njihovega poslovanja in nato postopno privatizacijo.

Ideja o oblikovanju turističnega holdinga je bila najprej vključena v strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017–2021, v kateri se sicer niso uresničili številni zastavljeni cilji (uresničili se ne bi niti, če ne bi bilo izbruha pandemije covida-19). Po naročilu Slovenskega državnega holdinga (SDH) je bila leta 2018 angažirana družba Horwath i Horwath Consulting Zagreb, ki je za dobrih 200.000 evrov pripravila finančno analizo državnih družb. Njena izdelava ni minila brez zapletov, saj nekatere družbe, ki so bile predvidene za vključitev v turistični holding, sprva niso hotele razkriti vseh potrebnih tekočih podatkov o poslovanju.

Slovensko lastništvo infrastrukture

Ideja o turističnem holdingu je večkrat visela na nitki. Medtem ko so v Horwathu pripravljali analizo, se je spomladi 2018 začel prodajni postopek Istrabenza Turizma, ki je bil sicer nekaj mesecev kasneje v ciljni ravnini zaustavljen. Pripravo terena za prodajo Istrabenza Turizma in Thermane so v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) začeli pred nekaj dnevi, a so si nato premislili. Kot so pojasnili na DUTB, pogoji za izpolnitev strategije 2017–2021 niso bili izpolnjeni, nova strategija ni bila pravočasno sprejeta, ministrstvo za gospodarstvo pa kljub njihovemu zaprosilu več mesecev ni podalo stališča glede nadaljnjega upravljanja turističnega premoženja. Zato so se odločili pripraviti vse ustrezno za prodajo turističnih naložb. »Ker je vlada pred dnevi sprejela strategijo slovenskega turizma 2022–2028, v kateri je odločila, da lastniške naložbe v turizmu, ki jih upravlja DUTB, ostanejo v lasti države, smo preklicali sklep o začetku priprav prodajnih postopkov Istrabenza Turizma in Thermane,« so povedali na DUTB. Na podoben način kot v preteklosti je bil državni turistični holding vključen tudi v turistično strategijo 2022–2028.

V kolikšni meri bo nova vlada upoštevala turistično strategijo, izdelano pod Počivalškovo taktirko, je težko napovedovati. V zvezi s turizmom je v koalicijski pogodbi nove vlade navedeno, da se bo krepil destinacijski in zeleno naravnani turizem ter da se bo spodbujalo slovensko lastništvo turistične infrastrukture. To pomeni, da bodo hotelske nepremičnine ostale v državni lasti, med možnostmi, ki se omenjajo v kuloarjih, pa je tudi, da bi za upravljanje hotelov najeli uveljavljene upravljalce.

V novi turistični strategiji je predvidena določitev končnega obsega konsolidacije naložb državnih družb z ureditvijo razmerij ali prenosom naložb med Slovenskim državnim holdingom, Kapitalsko družbo, DUTB, DSU in drugimi. Pripravljalci strategije so predlagali, da bi se v turistični holding vključil tudi Hit (pred tem se je načrtovalo, da bo vključena Hitova hčerinska hotelirska družba Hit Alpinea), za kar bi bilo treba spremeniti igralniško zakonodajo, ki zasebnim vlagateljem onemogoča pridobitev večinskega lastniškega deleža v novogoriški družbi. Naslednji korak predvideva ločitev lastništva nepremičnin in funkcije profesionalnega upravljanja hotelirskih družb. To pomeni, da bi se nepremičnine skupaj z opremo prenesle na eno nepremičninsko družbo (oziroma sklad), v kateri bi država s povezanimi organizacijami dolgoročno obdržala kontrolni delež, izvajanje turistične dejavnosti pa na drugo, upravljalsko družbo oziroma več njih, ki naj bi bile čim prej privatizirane.

Privatizacija posameznih hotelov

Po mnenju nekaterih poznavalcev razmer ni smiselno, da se lastništvo hotelirsko-turističnih družb najprej konsolidira v okviru ene organizacije, za upravljanje pa nato angažira zasebne upravljalce, saj bi bil nadzor nad večdesetmilijonskimi nabavnimi tokovi in naložbami skoncentriran na enem mestu in s tem podvržen večjim tveganjem za nepravilnosti. Bolj smiselno bi bilo, če bi se lastništvo posameznih hotelirskih družb preneslo na pokojninske, zavarovalniške in druge državne sklade, upravljanje posameznih hotelov pa čim prej zaupalo uveljavljenim upravljalcem. Na podoben način je družba Hoteli Bernardin (kasneje jo je prevzela Sava Turizem) leta 2018 prodala izolski hotelski kompleks San Simon družbi Hotelske nepremičnine, v lasti Kada in Modre zavarovalnice, njegovo upravljanje pa je prevzela Sava Turizem, ki je lani prodala strunjanski turistični kompleks Salinera skladu Trigal (v 50,10-odstotni lasti nemškega nepremičninskega sklada KGAL in 49,90-odstotni lasti Zavarovalnice Triglav) in ga še naprej sama upravljala.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Marko Jaklič je februarja, ko je bilo govora o tem, ali naj država izkoristi predkupno pravico za nakup 43-odstotnega lastniškega deleža v Savi, kar se je na koncu zgodilo, poudaril, da bi se morala država lotiti privatizacije državnih hotelov s prodajo posameznih hotelov. Za hotele z manj kot sto sobami bi Jaklič lastnike iskal v lokalnem okolju, za večje pa v renomiranih pokojninskih in nepremičninskih skladih, ki bi na podlagi predlogov angažiranih mednarodno uveljavljenih upravljalcev hotelov izvajali potrebne in smiselne naložbe za doseganje ciljne donosnosti.