Pred dnevi je minilo natanko šest let, odkar je bil na čelo Mercatorja imenovan Tomislav Čizmić. To so bili časi, ko se je imperij Ivice Todorića sesul kot hiša iz kart, kot predsednik Mercatorjeve uprave pa je odstopil Toni Balažič. Pod Todorićevo taktirko je bil za novega šefa Mercatorja imenovan Čizmić. To se je zgodilo, tik preden je hrvaška vlada sprejela zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih prezadolženih podjetjih, poznan kot lex Agrokor, na podlagi katerega je bil Todorić razlastninjen, vodenje enega največjih hrvaških podjetij pa je prevzela izredna uprava. Natančneje, Ante Ramljak.
Novi prvi mož koncerna Agrokor, iz katerega je kasneje nastala Fortenova grupa, je Čizmića pustil v fotelju, ki mu ga je zaupal Todorić. Še preden je prevzel vodenje največje trgovske verige na slovenskem trgu, je Čizmić v skupini Mercator zasedal več visokih položajev; leta 2013 je prevzel vodenje Mercatorjevega hčerinskega podjetja na Hrvaškem Mercator – H, po končanem prevzemu Mercatorja sredi leta 2014 pa je v petih državah prevzel vodenje zahtevnega projekta integracije in ustvarjanja sinergij Mercatorja in Agrokorja.
Zaslomba pri Rusih
Proti koncu februarja 2018 je Ramljak odstopil, na podlagi odločitve hrvaške vlade pa je vodenje Agrokorja prevzel Fabris Peruško, ki je bil pred tem slabo leto zaposlen v hčerinski družbi Tisak. Kmalu po prevzemu vodenja Agrokorja je Peruško opozoril Čizmića, da Dražen Kocijan, od julija 2017 podpredsednik Mercatorjeve uprave, odgovoren za maloprodajo na trgih BiH, Hrvaške, Črne gore in Srbije, ni primeren za opravljanje te funkcije, vendar se Čizmić na ta opozorila ni odzval. Nato je Peruško »udaril po mizi«: avgusta 2018 je Mercatorjev nadzorni svet pisno seznanil s svojimi ugotovitvami in zahteval ustrezno ukrepanje. Odločitev za zamenjavo Kocijana je med drugim utemeljil s tem, da naj bi z nevestnim delom, kot nekdanji predsednik uprave, družbi Tisak povzročil veliko škodo.
Ali je takrat ali že prej počilo med Peruškom in Čizmićem, ni znano, po zatrjevanju več med seboj nepovezanih virov pa nikoli nista vzpostavila dobrih odnosov. Da bi si v antagonizmu s Peruškom zaščitil hrbet oziroma preprečil svojo zamenjavo, naj bi si Čizmić zaslombo priskrbel pri ruski državni Sberbank. Ta je Agrokorju, ko ga je še vodil Todorić, odobrila za dobro milijardo evrov posojil in v upniški prisilni poravnavi, v kateri so upniki del terjatev pretvorili v lastniški kapital, postala največja, približno 43-odstotna lastnica Fortenove (skupaj z rusko državno VTB Bank obvladujeta približno polovični lastniški delež Fortenove), na katero so bila, vključno z Mercatorjem, prenesena lastništva vseh solventnih družb (Konzuma, Leda, Jamnice, Zvijezde, Pik Vrbovca, Tiska …). Po neuradnih informacijah naj bi Čizmić pred časom celo želel spodnesti Peruška s čela Fortenove.
Razmerja moči v Fortenovi so se lani izrazito spremenila. Po pravni vojni na nizozemskih sodiščih je bilo konec leta 2022 odločeno, da Sberbank v Fortenovi zaradi sankcij proti Rusiji nima glasovalnih pravic. S tem je glavno besedo v Fortenovi pridobil hrvaški poslovnež Pavao Vujnovac, ki je s povezanimi osebami pridobil približno 30-odstotni lastniški delež. Njegova skupina Energia naturalis, ki ima v lasti okoli 20 podjetij, je predlani ustvarila okoli štiri milijarde evrov prihodkov. Velik met je Vujnovcu uspel pred približno desetletjem, ko je z ruskim Gazpromom sklenil pogodbo za dobavo ruskega plina na Hrvaško.
Poslovna transformacija Mercatorja
Iz Mercatorja so včeraj sporočili, da Čizmić sporazumno zapušča družbo, kar je pogosta uradna razlaga pri zamenjavah najvišjega menedžmenta v podjetjih. Na njegovo mesto so imenovali Tomislava Kramarića, od decembra lani člana Mercatorjeve uprave. Kramarić je bil odgovoren za maloprodajo, pred tem je maloprodajo vodil v največji trgovski verigi na Hrvaškem – v Konzumu. Poleg Kramarića, ki je nasledil Igorja Mamuzo, se je upravi Mercatorja decembra pridružil še Hrvoje Bošnjak, dotlej direktor kontrolinga v Fortenovi. Zamenjal je Drago Cukjati, v upravi zadolženo za finance.
Po pojasnilih Peruška Kramarić po prevzemu vodenja maloprodaje prevzema odgovornost za celotno poslovanje Mercatorja in poslovno transformacijo, usmerjeno v stroškovno učinkovit in dobičkonosen del regijske maloprodaje Fortenove. »Poslovna transformacija je pomembna zlasti v času spremenjenih tržnih razmer in dinamičnih sprememb, s katerimi se zaradi inflacijskih pritiskov na vseh tržiščih sooča trgovinski sektor. Za imenovanje Kramarića na mesto predsednika uprave Mercatorja se je upravni odbor Fortenove odločil zaradi doseženih rezultatov v času vodenja maloprodaje v Konzumu, zlasti v obdobju konsolidacije poslovanja v času izredne uprave, epidemije in povezanih gospodarskih izzivov,« je dejal Peruško.
Pred meseci smo v Dnevniku razkrili, da skupna nabava za Mercator in Konzum že poteka pri 36 velikih dobaviteljih, vredna pa je okoli milijardo evrov na leto. Mercatorjeva hrvaška hčerinska družba Mercator – H je bila konec lanskega leta pripojena h Konzumu, hčerinska družba v BiH se že nekaj časa upravlja iz Zagreba, podobno pa lahko pričakujemo tudi za hčerinsko družbo v Srbiji.
