V petek smo zaključili s prvo polovico poslovnega leta, ki je postregla z lepimi rastmi delniških trgov. Ameriški delniški indeks S&P 500 je zrasel za 16 odstotkov, tehnološko obarvani Nasdaq je pridobil kar 39 odstotkov, Dow Jones, ki zastopa vodilnih 30 podjetij iz posameznih panog, je pridobil »skromnih« 3,8 odstotka. Podoben indeks na stari celini Euro Stoxx 50 je zabeležil prirast 16 odstotkov in prav toliko tudi indeks štiridesetih nemških velikih podjetij, ki so zbrani v DAX-u.
Za izjemno rast indeksa Nasdaq so zaslužne predvsem delnice, ki so povezane z umetno inteligenco (AI). Prva polovica je bila bolj uspešna od pričakovanja, k čemur so pripomogli ugodnejši obeti politik centralnih bank, nižja inflacija ter presenetljivo odporno gospodarstvo. Najverjetneje je še prezgodaj, da bi v drugi polovici lahko pričakovali podobne donose, saj se bo trg spopadal s signali gospodarskega ohlajevanja in morebitnimi dodatnimi preprekami na poti do nižje inflacije (dvigovanje obrestnih mer centralnih bank). Kljub temu smo lahko optimistični, saj z umiranjem inflacije pride tudi do postopne spremembe monetarnih politik in s tem se začne tlakovati pot v novo obdobje gospodarske ekspanzije in posledične rasti delniških tečajev.
Vse od začetka konflikta na vzhodu Evrope govorimo o energetski in prehrambeni krizi. Sredi teh dveh kriz pa hkrati beremo kako ukrajinsko žito zaradi nizkih cen povzroča težave na vzhodu EU in da ima Evropa preveliko zalogo zemeljskega plina?! Evropske zaloge plina že v tem obdobju presegajo 77 odstotkov kapacitet. Delno je to tudi posledica relativno mile zime, splošnega varčevanja članic EU in, zaradi visokih cen in negotove dobave, uporabo alternativnih virov energije v industriji. Huda zima bi sicer lahko dokaj hitro poskrbela za znižanje zalog. Kljub temu je takšno stanje v tem trenutku dober obet za prihodnjo nemoteno oskrbo po ugodnejših cenah kot v lanskem letu. Energetska kriza je pospešila vlaganja v alternativne vire energije, ki vse bolj nadomeščajo fosilne, prispevajo k večji neodvisnosti Evrope od uvoza in hkrati bistveno manj obremenjujejo okolje.
Slovenski borzni indeks SBITOP se zadnje dni giblje med 1.220 in 1.240 točkami, kar je okoli povprečja zadnjega četrtletja in to kljub temu, da so bile v preteklih dneh že izplačane dividende Zavarovalnice Triglav, Pozavarovalnice Sava in Nove Ljubljanske banke. V prvi polovici leta je sicer naš indeks pridobil 17,8 odstotka vrednosti. V juliju bo dividendo izplačala Krka, Petrol in Luka Koper bosta to storila v avgustu. Cinkarna in Telekom v letu 2023, zaradi koriščenja državne pomoči ob visokih cenah energije, predvidoma ne bosta izplačala dividendo za leto 2022.
