Po dolgih letih je bil lani pridelan primanjkljaj v blagovni menjavi Slovenije: znašal je 2,5 milijarde evrov, medtem ko je bil predlani ustvarjen presežek v višini 882 milijonov evrov, je razvidno iz podatkov Banke Slovenije. Izvoz se je povečal za približno petino, na 42,35 milijarde evrov, uvoz pa za dobrih 30 odstotkov, na 44,89 milijarde evrov. K rasti uvoza je v največji meri, kljub sprejetim sankcijam, prispeval uvoz iz Rusije. Ta se je povečal za dobrih 366 odstotkov oziroma s 342,6 milijona evrov leta 2021 na 1,25 milijarde evrov lani. Po drugi strani se je izvoz v Rusijo povečal z 866,4 milijona evrov v letu 2021 na 1,192 milijarde evrov leta 2022.
Izvoz v države članice EU je lani predstavljal 76,2 odstotka celotnega izvoza, v primerjavi z letom 2021 pa se je povečal za 20,6 odstotka oziroma 5,5 milijarde evrov. Pri tem se je največ povečal izvoz v Italijo, Nemčijo, Avstrijo in na Hrvaško. Podobno je bilo tudi na uvozni strani: uvoz iz držav članic EU je predstavljal 74,5 odstotka celotnega uvoza, v primerjavi z letom 2021 pa se je povečal za 25,6 odstotka oziroma 6,8 milijarde evrov. Tudi pri povečanju uvoza so izstopale iste države, vključno z Madžarsko.
Dva pomembna dejavnika
Po besedah profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete in predstojnika katedre za mednarodno ekonomijo dr. Črta Kostevca je bil slovenski izvoz vrsto let, ko ni bilo buma pri cenah surovin, kontinuirano višji od uvoza, s čimer smo se ponašali. V letu 2022 pa se je zgodila kombinacija dveh pomembnih dejavnikov. »Cene nafte in plina so se skokovito povečale, v posameznih mesecih tudi za štirikrat do šestkrat glede na leto 2021. Posledično so se povečale cene električne energije, kar se neposredno sicer ne izraža kot povečanje uvoza iz Rusije, so pa vplivale na cene drugega blaga,« je dejal Kostevc.
Pogoji mednarodne menjave, ki se izražajo kot tehtane povprečne izvozne cene glede na tehtane povprečne uvozne cene, so se izrazito poslabšali. »Cene produktov, ki jih izvažamo, se niso povečale, so se pa povečale cene blaga, ki ga uvažamo, v veliki meri energentov, pa tudi številnih drugih izdelkov. Če ne bo prišlo do dogovora za ustavitev vojne v Ukrajini in se razmere na trgih ne bodo začele umirjati, lahko letos pričakujemo podobno dogajanje kot lani,« je dejal Kostevc. Po njegovih pojasnilih se slovenska podjetja sicer pritožujejo, da je poslovanje z Rusijo oteženo, saj je bila Rusija izključena iz utečenih mednarodnih plačilnih sistemov in je bilo treba biti inovativen pri nakazilih v Rusijo, vendar pa se je vrednost uvoza iz te države skoraj početverila.
Kot ocenjuje Kostevc, so izvozniki lani načeloma opravili svoje delo v mejah pričakovanega. »Težava je bila na uvozni strani. Zaradi negotovosti v poletnih mesecih, kaj se bo zgodilo v zimskih, se je uvoz poleti količinsko zelo povečal, saj so se oblikovale zaloge naftnih derivatov tako na ravni države kot podjetij.«
Presežek storitvene menjave
Ker izvoz predstavlja del domače proizvodnje, uvoz pa del potrošnje, se zastavlja vprašanje, ali obstajajo razlogi za zaskrbljenost. Kostevc meni, da ne: »Praviloma uvozimo dve tretjini polproizvodov, ki so namenjeni za nadaljnjo proizvodnjo. Težko rečem, ali je med ljudmi vladala nakupovalna vnema. Problem so predvsem naraščajoče cene energentov. Vprašanje je, v kolikšni meri bodo slovenski proizvajalci rast stroškov lahko prevalili na kupca. Olajševalna okoliščina je, da se tudi proizvajalci v tujini spopadajo z višjimi stroški, pa ne le energentov. To pomeni, da slovenska podjetja ne izgubljajo pri konkurenčnosti, vprašanje pa je, koliko imajo rezerv. Tuja podjetja z večjimi rezervami bi bila namreč lahko pripravljena višje stroške prevzeti nase in si s tem ustvariti konkurenčno prednost pred slovenskimi podjetji, ki tega ne bi bila zmožna narediti.« Kostevc je dodal, da so med slovenskimi izvoznimi podjetji takšna, ki so sposobna prenesti marsikatero breme, a tudi taka, ki hodijo po robu in zlahka počepnejo. V povprečju stanje ni zaskrbljujoče.
Za razliko od blagovne menjave je bil pri storitveni menjavi lani ustvarjen presežek v višini okoli 3,5 milijarde, kar je bilo za 1,1 milijarde evrov več kot leta 2021. Ob tem se je leta 2022 izvoz storitev povečal za 30,3 odstotka, na 11 milijard evrov, uvoz pa za slabo četrtino in je znašal 7,47 milijarde evrov. Izrazito so okrevala potovanja, katerih presežek se je od vseh storitev povečal najbolj, za 678 milijonov evrov. Najvišji pozitivni saldo v višini 1,5 milijarde evrov so dosegle transportne storitve, sledila pa so potovanja v skupni vrednosti 1,3 milijarde evrov.
