Tako tehnološkemu indeksu Nasdaq kot osrednjemu ameriškemu delniškemu indeksu S&P 500 se je vrednost znižala že tretji teden zapored. Strah pred inflacijo je zdaj že v celoti zamenjal strah pred šibkejšim trgom dela in naraščajočo verjetnostjo pojava recesije. Poročila o delovni aktivnosti so namreč pokazala, da je stopnja brezposelnosti v juliju narasla s 4,1 na 4,3 odstotka, kar je najvišja vrednost po oktobru 2021. Ameriško gospodarstvo je julija dodatno ustvarilo zgolj 114.000 novih zaposlitev, od tega le 97.000 v zasebnem sektorju, najmanj v zadnjih 15 mesecih. Da ne gre za slučaj, potrjuje tudi rast urne postavke, ki je na letni ravni zrasla za 3,6 odstotka, kar je manj kot v preteklem mesecu in manj od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 3,7-odstotno rast, hkrati pa je najvišje v zadnjih treh letih tudi število obstoječih iskalcev zaposlitve.

Dodatni indici, ki bi lahko nakazovali na ohlajanje največjega svetovnega gospodarstva, so prišli z objavo proizvodnega indeksa nabavnih menedžerjev, ki ga objavlja inštitut ISM, saj objavljena številka 46,8 kaže na precej hitrejše krčenje proizvodne aktivnosti od pričakovanj pri 48,8. Mešane odzive na trgu spremljajo tudi objave poslovnih rezultatov za preteklo četrtletje, potem ko so pretekli teden rezultate poročala podjetja, ki skupno predstavljajo kar 40 odstotkov tržne kapitalizacije indeksa S&P 500. Čeprav je po objavi treh četrtin poslovnih rezultatov skoraj 80 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja glede dobička, ki je v povprečju zrasel za 5,2 odstotka, trg burno odreagira na vsako manjše negativno presenečenje, kar nakazuje, da pri visokih pričakovanjih vlagateljev ni prostora za napake. Primer je podjetje Amazon, ki je za kar 22 odstotkov preseglo pričakovanja glede dobička na delnico, a se je zaradi slabših napovedi za tretje četrtletje v enem dnevu vrednost podjetja znižala skoraj za desetino. Še slabše jo je odnesel proizvajalec čipov Intel, katerega delnica je po objavi precej slabih rezultatov in napovedi o odpuščanju 15 odstotkov zaposlenih zgrmela za več kot 30 odstotkov. Zaradi aktualnih podatkov lahko skoraj z gotovostjo v septembru pričakujemo znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed), kar je med vrsticami na tokratnem zasedanju namignil tudi guverner Powell. Trga ne bi presenetilo niti znižanje za 50 bazičnih točk, v smeri katerega pričakovanja naraščajo.

V Evropi so pretekli teden za 25 bazičnih točk, na 5 odstotkov, obrestno mero po odločitvi angleške centralne banke znižali na Otoku. Makroekonomski podatki v državah evrskega območja sicer dajejo mešano sliko. Negativno je presenetil podatek o inflaciji, ki se je julija na letni ravni zvišala za 0,1 odstotne točke na 2,6 odstotka, nespremenjena pa je ostala jedrna inflacija, ki ne vsebuje cen hrane in energentov in je znašala 2,9 odstotka. Prvič v treh mesecih se je sicer zmanjšal pritisk pri cenah storitev, medtem ko so k rasti cen največ prispevale Nemčija, Francija in Italija. Negativno je presenetil podatek o brezposelnosti, ki je junija narasla na 6,5 odstotka, potem ko je dosegla dno pri 6,4 odstotka, razveselil pa je podatek o rasti BDP v drugem četrtletju, ki je z 0,6 odstotka znova pospešil glede na preteklo četrtletje. Grenak priokus sicer ostaja ob tem, da se je nemško gospodarstvo v istem obdobju skrčilo za 0,1 odstotka.

Nekoliko nepričakovana odločitev japonske centralne banke, da zaostri monetarno politiko z dvigom obrestne mere za 15 bazičnih točk, z 0,1 na 0,25 odstotka, in zmanjša odkupe državnih obveznic, je oklestila tečaje japonskih delniških indeksov. Močnejši jen bi v prihodnje lahko predstavljal slabše pogoje za japonska izvozna podjetja, je pa zato ublažil padec tečajev za tuje vlagatelje, saj so bili ti v lokalni valuti primerljivi s tistimi ob začetku koronavirusne epidemije marca 2020 oziroma s »črnim ponedeljkom« ob zlomu borze leta 1987. Med razvijajočimi se trgi so jo razmeroma dobro odnesle kitajske delnice. K temu je izdatno prispevala rast dobičkov proizvodnih podjetij, ki je v juniju na letni ravni znašala 3,6 odstotka, kljub temu da bi hkratni padec proizvodne aktivnosti, izražen z indeksom PMI, lahko nakazoval na upočasnjevanje izvozne aktivnosti.