Največje slovenske borzne družbe so do konca avgusta objavile poslovne rezultate za letošnje prvo polletje. Glede na enako obdobje lani bi lahko poslovanje največjih slovenskih borznih družb razdelili v tri skupine. V prvi so Luka Koper, NLB, Cinkarna Celje in Krka, ki so v letošnjem prvem polletju občutno okrepile prihodke, še bolj pa čiste dobičke. Sledijo Zavarovalnica Triglav, Sava Re in Telekom Slovenije, ki so poslovali podobno kot lani, pri čemer se zavarovalniškima skupina Sava in Triglav pozna več škodnih dogodkov (po koncu razglašene epidemije koronavirusa in manj dela od doma je več avtomobilskih škod, letos pa jim niso prizanašale niti naravne nesreče). Prav ob koncu pa je Petrol, kjer je lanskih 49,4 milijona evrov čistega dobička ob polletju zamenjala 1,3-milijonska izguba, predvsem zaradi od vlade reguliranih cen naftnih derivatov, kar je Petrolu v Sloveniji in na Hrvaškem ob polletju odneslo skoraj 123 milijonov evrov EBITDA.
Matija Bitenc, član Petrolove uprave, je pojasnil, da se s slovensko (in tudi s hrvaško) vlado že dogovarjajo za kompenzacijo izpadlih dohodkov, ki so jim jih prinesle regulirane cene naftnih derivatov, a še ni dogovora, kolikšno povračilo in kdaj bodo prejeli od slovenske države. Zahtevke bodo na vlado verjetno naslovili tudi OMV, Mol in drugi naftni trgovci, ki so bili po vladnih uredbah prav tako določeno obdobje prisiljeni prodajati naftne derivate celo ceneje, kot so jih nabavljali. »Tako znižanih prihodkov nam ni uspelo nadomestiti ne z znižanjem stroškov poslovanja ne z drugimi poslovnimi operacijami,« priznava Bitenc in dodaja, da v zakonodaji obstaja pravna podlaga za povrnitev škode, ki jim je nastala z vladno regulacijo cen, in da so optimistični, da bodo izpadli prihodki ustrezno kompenzirani.
Zavarovalnice izplačujejo več škod
Pri zavarovalniških skupinah Sava in Triglav so letos delničarjem izplačali nekaj višje dividende, a obenem izpostavili, da se predvidoma že v prihodnjem letu vračajo na ustaljene številke. Pri Triglavu so prihodki zrasli na vseh trgih, kjer so prisotni, a so jim tudi škode zaradi višjih stroškov materiala in sproščanja epidemioloških ukrepov porasle za 15 odstotkov. To se je poznalo na skoraj štiri odstotke nižjem dobičku. Tretjino manj dobička pa so imeli pri Savi Re. Njihova članica uprave Polona Pirš Zupančič pravi, da je njihovo poslovanje podobno tistemu v predkoronskih letih in da so rasli na vseh trgih, razen na Hrvaškem, kjer so prestrukturirali poslovanje. Za vnaprej napoveduje nadaljnjo digitalno preobrazbo poslovanja, izboljšanje poslovanja na IT-področju ter rast na podlagi akvizicij. Zavzemali se bodo za rast izplačila dividend, dodaja Pirš-Zupančičeva, a poslovno leto 2022, ki ga zaznamujejo inflacijski pritiski, tudi s povečanjem plač zaposlenih še ni zaključeno.
Pri NLB so imeli izjemno prvo polletje, saj so čisti dobiček skupine povečali na 287 milijonov evrov ali za 105 odstotkov. Pozitivno se odraža prevzem slovenske podružnice Sberbank, ki so jo poimenovali N banka, in nedavni nakup srbske Komercijalne banke. »Če ne bo večjih pretresov do konca leta, ne vidim razloga, da ne bi letos izplačali 100 milijonov evrov dividend (50 milijonov evrov so jih že, op. a.) in še 110 milijonov evrov prihodnje leto,« napoveduje prvi mož NLB Blaž Brodnjak. Za banke po eni strani višja inflacija in rast obrestnih mer predstavlja nevarnost, da bodo imeli v prihodnje manj odobrenih bančnih posojil, po drugi strani pa jim bodo zrasli obrestni prihodki, sploh ker depozitne obrestne mere tako hitro še ne bodo pričele (opazneje) naraščati.
Tudi pri Krki pazijo na stroške
Zdaj že nekaj let zapored uspešno posluje novomeška Krka, ki je tudi vojna v Ukrajini ni (za)ustavila. Dobro tretjino prometa namreč Krka dosega prav v Rusiji in Ukrajini, ki sta dobrega pol leta vpleteni v vojaški konflikt. Od začetka vojne v Ukrajini je Krkina delnica sicer izgubila petino vrednosti, a Brane Kastelec, v Krki direktor finančnega sektorja, to pripisuje splošnim borznim trendom. So pa v Krki že pred časom pričeli aktivno izvajati dodatne organizacijske in tehnične ukrepe, da v največji mogoči meri dodatno izboljšajo energetsko učinkovitost in zajezijo povišanje stroška za energijo. Skladno z interno poslovno strategijo zakupa energije pred obdobjem dobave so tveganje visokih cen za letošnje leto delno omejili, a ker se visoki cenovni nivoji na trgu nadaljujejo, bo to nanje vplivalo prihodnje leto. x
