Sodeč po dinamiki gibanja cen peletov skozi leto je z nakupom peletov v teh dneh mogoče nekaj prihraniti. »Trenutno so cene nižje, kot bodo septembra, pred začetkom kurilne sezone,« je poudarila direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Krajnc in dodala, da se cene lesnih goriv počasi znižujejo na ravni iz leta 2021, pred začetkom energetske krize, ko je bilo za tono peletov treba odšteti več kot 600 evrov.

V času aprilske raziskave so bili peleti za 36 odstotkov cenejši od kurilnega olja. Cena kurilnega olja se je od lanskega oktobra znižala za šest odstotkov in je konec aprila znašala 119 evrov za megavatno uro, medtem ko je cena peletov znašala 76 evrov za megavatno uro.

Na gozdarskem inštitutu cene peletov spremljajo od leta 2011. Analizirajo jih dvakrat na leto, ob začetku in koncu kurilne sezone. Kot so na gozdarskem inštitutu ugotovili v aprilski analizi dogajanj na trgu, je bilo za pelete, pakirane v 15-kilogramske vreče, ob koncu kurilne sezone 2023/24 treba v povprečju odšteti 358 evrov za tono, kar je bilo 15 odstotkov manj kot oktobra lani, se pravi ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem lani so bile aprila cene peletov v povprečju nižje za sedem odstotkov. Razlike med začetkom in koncem kurilne sezone so manjše, kot so bile leta 2022, ko smo bili priča več kot stoodstotnemu povišanju cen. Slednje so začele naraščati ob koncu kurilne sezone 2021/22 in oktobra 2022 v povprečju dosegle 612 evrov za tono.

Največje povpraševanje je po peletih, pakiranih v 15-kilogramske vreče, zložene na palete, zato je njihova cena najvišja, ugotavljajo na gozdarskem inštitutu. V razsutem stanju so peleti v povprečju cenejši do 41 evrov na tono oziroma enajst odstotkov, v tako imenovanih »big bag« vrečah pa so pri toni cenejši za 46 evrov oziroma 13 odstotkov. Cena se razlikuje tudi glede na mesto nakupa: najnižje so pri slovenskih proizvajalcih, najvišje pri distributerjih. Ob koncu kurilne sezone 2023/24 so bile pri distributerjih za 16 odstotkov oziroma 52 evrov na tono višje kot pri proizvajalcih, medtem ko so bile pri spletnih ponudnikih višje za tri odstotke oziroma 11 evrov pri toni. Konec aprila so bile cene v primerjavi z lanskim oktobrom pri slovenskih proizvajalcih nižje za šest, pri spletnih prodajalcih za štiri, pri distributerjih pa za 15 odstotkov. Takrat je bilo za pelete kakovostnega razreda A1 v povprečju treba odšteti 361 evrov za tono, kar je bilo za pet odstotkov več, kot so znašale cene peletov razreda A2.

Lesni briketi dražji od peletov

Po pojasnilih Nike Krajnc je bilo v zadnji raziskavi ugotovljeno, da peleti prvič niso več najdražja oblika lesne biomase, saj so lesni briketi nekoliko dražji. Oktobra 2022 je tona lesnih briketov, pakiranih v desetkilogramske vreče, v povprečju stala 477 evrov, kar je bilo 166 evrov manj od povprečne cene peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče. V času aprilske raziskave so bili peleti sicer za 36 odstotkov cenejši od kurilnega olja. Cena kurilnega olja se je od oktobra 2023 znižala za šest odstotkov in je konec aprila 2024 znašala 119 evrov za megavatno uro, medtem ko je cena peletov takrat znašala 76 evrov za megavatno uro. Največjo razliko med cenami peletov in kurilnega olja so na gozdarskem inštitutu zabeležili leta 2012, ko so bili peleti skoraj za polovico cenejši od kurilnega olja. Podobna razlika je bila tudi maja 2022, ko so bili peleti cenejši za 46 odstotkov, najmanjša pa je bila oktobra 2022, ko so bili peleti za šest odstotkov cenejši od kurilnega olja.

Po podatkih gozdarskega inštituta je bilo treba aprila za pelete, pakirane v 15-kilogramske vreče, v povprečju odšteti 358 evrov za tono, kar je bilo 15 odstotkov manj kot ob začetku kurilne sezone oktobra lani.

V Sloveniji je bilo lani proizvedenih 164.000 ton peletov, kar je bilo približno toliko kot leto pred tem. V aprilski raziskavi so na gozdarskem inštitutu evidentirali 32 proizvajalcev peletov za trg, pri čemer ocenjujejo, da je lahko še kakšen, ki ga v analizi niso zajeli. Prevladujejo manjši proizvajalci, približno dve tretjini jih proizvede manj kot pet tisoč ton peletov na leto, največji pa je lani proizvedel 50.000 ton peletov.

Leta 2023 je bila Slovenija že tretje leto zapored neto izvoznica lesnih peletov. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo izvoženih dobrih 139.000 ton, uvoženih pa 132.000 ton peletov. V primerjavi z letom 2022 je bil lani izvoz nižji za 15 odstotkov, uvoz pa se je povečal za pet odstotkov. Medtem ko je povprečna vrednost uvoženih peletov znašala 265 evrov za tono, kar je bilo na medletni ravni skoraj za petino manj, se je povprečna vrednost izvoženih peletov lani znižala za tri odstotke, na 349 evrov za tono. 

Priporočamo