Wall Street si je medtem domala povsem opomogel po padcih, ki so sledili napovedi predsednika Donalda Trumpa o obsežnih carinah 2. aprila. Med vlagatelji raste optimizem, da bi ZDA kmalu lahko dosegle trgovinske dogovore s ključnimi partnerji, kot so Indija, Japonska in Južna Koreja. K boljši klimi je prispevala tudi izjava Kitajske, da razmišlja o ponovnem začetku trgovinskih pogajanj z ZDA. Ta teden bodo vlagatelji z zanimanjem spremljali zasedanje ameriške centralne banke (Fed), ki naj bi zaradi negotovosti glede globalne trgovinske politike obrestne mere pustila nespremenjene. V ospredje stopajo tudi četrtletni rezultati podjetij, ki bodo ponudili dodatne signale o stanju gospodarstva. Na domačem borznem parketu bosta v četrtek rezultate objavili NLB in Cinkarna Celje, medtem ko bodo v ZDA poročali velikani, kot so AbbVie, Uber, Walt Disney, ConocoPhillips in številni drugi.
Padec cene nafte pod 58 dolarjev za sodček bo različno vplivalo na posamezne sektorje. Energetski sektor bo pod pritiskom zaradi nižjih prihodkov, medtem ko bodo transportna podjetja, predvsem letalske družbe in logistični velikani, izkoristila cenejše gorivo. Med domačimi borznimi podjetji bi lahko pridobil Petrol, saj nižje cene povečujejo povpraševanje po gorivu, dodatno pa pozitiven učinek prinaša močnejši evro v primerjavi z dolarjem, kar koristi vsem, ki energente in surovine uvažajo v dolarjih. Industrijski in izvozni sektorji bodo deležni nižjih vhodnih stroškov ter morebitnega umirjanja trgovinskih napetosti, medtem ko bi nižje cene energentov lahko spodbudile tudi zasebno porabo, kar pozitivno vpliva na potrošniški sektor. Sicer pa se je ladijski kontejnerski prevoz iz Kitajske v ZDA v zadnjih tednih močno zmanjšal zaradi uvedbe visokih ameriških carin. Po uvedbi 145-odstotnih carin na kitajsko blago v začetku aprila 2025 so se rezervacije ladijskih kontejnerjev iz Kitajske v ZDA zmanjšale za približno 60 odstotkov. Containerized Freight Index je od začetka leta upadel za več kot 45 odstotkov, kar kaže na presežno ponudbo ladijskega prostora in oslabljeno globalno povpraševanje. Skupaj z nižjimi cenami energentov to ustvarja dodaten dezinflacijski pritisk na svetovno gospodarstvo, zaradi česar lahko v enem do dveh kvartalih pričakujemo že nižjo ceno kapitala.
Medtem ko so si delniški tečaji večinoma že opomogli, je aprilsko burnejše dogajanje povišalo donosnosti ameriških obveznic, podražilo zlato in oslabilo dolar. Čeprav notranjepolitični pretresi v ZDA ter nepredvidljivost Trumpove administracije kratkoročno spodkopavajo zaupanje v ameriško valuto, ostajajo globalne koristi dolarske infrastrukture preprosto prevelike. Prevladovanje dolarja se bo nadaljevalo, ne zaradi brezhibne stabilnosti ZDA, temveč zaradi odsotnosti kredibilnih alternativ, kot so evro, jen ali juan, ki jim doslej ni uspelo prevzeti vloge osrednje svetovne valute.
