Končala se je javna obravnava osnutka interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Ta naj bi bila, skupaj s Premogovnikom Velenje (PV), v okviru javne gospodarske službe namenjena zgolj ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini. Predlogu zakona nasprotujejo tako lokalna skupnost kot sindikat TEŠ, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) pa tudi Ljudska iniciativa Velenje (LIV). »Osnutek zakona, ki ga je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo javnosti predstavilo 18. oktobra, rok za pripombe pa je bil le pet delovnih dni, je za nas nesprejemljiv,« pravijo v sindikatu TEŠ. Kot dodajajo, bi se vse finančne težave, ki so se pojavile doslej, z novim režimom obratovanja le še povečale. V sindikatu PV so zato že prekinili socialni mir, saj po njihovem rešitve v osnutkih interventnega zakona o TEŠ in zakona o zapiranju PV, ki so ga na ministrstvu pripravili, ker bi se TEŠ zaradi finančnih težav sicer že na začetku leta znašel v stečaju, niso pripravljene v duhu pravičnega prehoda. Da v osnutku manjkajo bistvene študije, ki bi obravnavale vpliv prehoda TEŠ na tehnični minimum, opozarja tudi Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Ta je ministra Bojana Kumra opozorila, da bi lahko predlog v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral savinjsko-šaleško regijo, zmanjšanje proizvodnje električne energije zaradi spremembe režima TEŠ pa bi lahko resno oslabilo stabilnost elektroenergetskega sistema v Sloveniji ter povečalo odvisnost države od uvoza električne energije.
Podlaga za prikrite interese HSE
»Po naši oceni gre predvsem za reševanje družbe Holding slovenskih elektrarn (HSE) z državnim finančnim vložkom in zaščito njegovih poslovnih interesov. To vzbuja utemeljen sum, da vlada in odgovorni zlorabljajo svoja pooblastila. Poleg tega v predlogu zakona ni niti z besedo omenjena prihodnost TEŠ in PV niti to, kaj se bo zgodilo z zaposlenimi, če TEŠ neha delovati kot gospodarska javna služba. Kar pritrjuje našim pomislekom, da so v ozadju načrti za morebitno privatizacijo oziroma razprodajo dela slovenske energetske infrastrukture,« poudarjajo v SDRES. Dodajajo, da bi lahko TEŠ še naprej obratoval tudi ob morebitnem stečaju, kar pomeni, da v Šaleški dolini ne bi ostali brez ogrevanja. Ne nazadnje so v TEŠ na voljo tudi plinske turbine, ki lahko zagotavljajo toplotno energijo, pri čemer cene plina na evropskih borzah trenutno močno upadajo. Da je predlagani zakon podlaga za prikrite interese HSE, umetna pretvorba TEŠ v »toplarno« pa zavajanje javnosti, so prepričani tudi v LIV. »Javnost si zasluži iskreno in pošteno informacijo, da predlagani zakon pomeni le preusmeritev sredstev v žepe korporativnih interesov, medtem ko so prebivalci postavljeni pred negotovo prihodnost glede cen in zagotavljanja toplote,« navajajo v LIV. »Interventni zakon v predstavljeni obliki pomeni dodatno obremenitev lokalnih skupnosti in ni skladen z načeli pravičnega prehoda. Zahtevamo, da se vsebina zakona uskladi z lokalnimi deležniki, vključno z občinami, sindikati in predstavniki delavcev, ter da se pred interventnim zakonom, če je ta s pravnega vidika res nujno potreben, sočasno obravnavata zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije in zakon o zapiranju PV. Le tako bomo lahko lokalne skupnosti izvedle prehod, ki bo zagotavljal socialno varnost prebivalcev, stabilnost gospodarstva ter trajnostno in zeleno prihodnost regije,« pa poudarja velenjski župan Peter Dermol.
Po drugi strani bo po pojasnilih ministrstva nasprotujoče si pripombe iz javne obravnave in tiste iz medresorskega usklajevanja zelo težko uskladiti tako, da bi zadovoljili vse, na katere se zakon nanaša. Kot še opozarjajo, do danes niso prejeli nobenega predloga alternativne rešitve, ki bi po eni strani zaščitila prebivalce in zaposlene ter po drugi omogočila nadaljnje poslovanje TEŠ in Premogovnika Velenje.
