Nekateri, ki se ogrevajo s kurivi na biomaso, bodo v kratkem zagnali svoje peči, drugi, ki bi jih ob odsotnosti divjanja cen sicer zagnali, pa bodo s kurjavo še malo počakali, dokler ne pritisne hujši mraz. Čeprav je vlada s ciljem omilitve posledic podražitve energentov z začetkom septembra znižala DDV z 22 na 9,5 odstotka, kar vključuje tudi les za kurjavo, se cene peletov na trgu niso dosti spremenile.

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) cene peletov spremljajo od leta 2011, pri čemer jih običajno analizirajo dvakrat na leto, ob začetku kurilne sezone oktobra in ob njenem koncu maja. Zaradi visokih rasti cen peletov so jih letos analizirali še avgusta. Kot je poudarila vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na GIS dr. Nike Krajnc, se sodeč po podatkih iz zadnje raziskave cene peletov pri proizvajalcih niso podražile v tolikšni meri, kot so se v trgovinah: »V tem je največji problem aktualne rasti cen. Eden od proizvajalcev peletov, s katerim sem govorila, je dejal, da je razlika med ceno na njegovem dvorišču in v trgovini kar 200 evrov. Zato bi bilo smiselno, da bi država trgovcem omejila marže, s čimer bi umirila rast cen.«

Največje razlike pri trgovcih

V zadnjem času je država omejila marže na fosilna goriva, cene električne energije in plina pa je za določeno obdobje fiksirala. »Ker se povišujejo cene žagovine, stroški energentov in drugi stroški pa naraščajo, omejitev cen peletov ne bi bila ustrezna rešitev, saj bi se proizvajalci lahko odločili, da jih ne bodo več izdelovali. Po drugi strani bi bila omejitev marž trgovcem smiselna, saj največje razlike v cenah nastajajo ravno pri prodajalcih,« je povedala Krajnčeva. Ob tem je poudarila, da bi zaradi znižanja DDV morale cene pasti, a se v zadnjih dnevih niso znižale.

Iz podatkov, ki so jih na GIS zbrali avgusta, je razvidno, da je bila v avgustu povprečna cena tone peletov pri proizvajalcih vključno z davkom na dodano vrednost 488 evrov. Pri spletnih trgovcih je bilo treba za enako količino odšteti v povprečju 570 evrov, pri distributerjih pa 676 evrov. Da bi bilo trgovcem v maloprodaji smiselno omejiti marže, nakazuje naslednji podatek. V avgustu so se cene peletov v primerjavi s koncem kurilne sezone pri slovenskih proizvajalcih povišale za 51 odstotkov, pri spletnih ponudnikih za 66 odstotkov, pri trgovcih v maloprodaji pa za kar 78 odstotkov.

Proizvajalci bi zaslužili enako

Na vprašanje, zakaj pri peletih vlada ni omejila marž, so na gospodarskem ministrstvu odgovorili, da se cene peletov oblikujejo prosto na trgu in da mora država z vidika zakona o kontroli cen predvsem zagotavljati ustrezno delovanje trga, tako z vidika varovanja konkurence kot potrošnikov. Poudarili so, da so vsi drugi ukrepi kontrole cen po omenjenem zakonu izredne narave in se lahko uporabijo izključno v z zakonom določenih pogojih in okoliščinah. V zakonu o kontroli cen je navedeno, da lahko vlada z uredbo določi ustrezne ukrepe cen med drugim, če nastanejo ali se utemeljeno pričakujejo hude motnje na trgu pri gibanju cen, pa pri tem ne gre za redna sezonska gibanja, in tudi v primeru, kadar bi na trgu prišlo do cen, ki bi ogrozile redno preskrbo potrošnikov. Po pojasnilih gospodarskega ministrstva bi v primeru regulirane cene peletov, na primer določitve najvišje dovoljene cene ali omejitve marž, lahko prišlo še do dodatnega pomanjkanja peletov na slovenskem trgu, saj bi trgovci to blago prodajali na trge z višjo tržno ceno, na primer v Avstrijo in Italijo.

Odločitve o ukrepih kontrole cen različnih vrst blaga s področja energetike, vključno s peleti, se obravnavajo na ravni delovne skupine pri predsedniku vlade. »Pri odločitvi o regulaciji sodeluje več resornih ministrstev v povezavi z energetiko, gozdarstvom, trgovino in financami. Pristojni vladni resorji v okviru delovne skupine pri predsedniku vlade skrbno spremljamo situacijo na trgu energentov za ogrevanje. Če bo treba, bo vlada še dodatno ukrepala skladno z zakonskimi možnostmi in pooblastili,« so pojasnili na gospodarskem ministrstvu.

Kot že omenjeno, bi bilo po predlogu Krajnčeve marže smiselno omejiti le pri trgovcih, ki se na slovenskem trgu ukvarjajo z maloprodajo, medtem ko se v proizvodne cene ne bi posegalo. To pomeni, da bi v primeru omejitve marž proizvajalci zaslužili enako kot doslej, medtem ko trgovci v maloprodaji ne bi več kovali tako visokih zaslužkov. Iz tega lahko sklepamo, da bi proizvajalci pelete še naprej prodajali na slovenskem trgu oziroma jih ne bi izvažali, če bi država zajezila​ marže trgovcem v maloprodaji.

Več kot stoodstotna rast cen

Po podatkih iz avgustovske raziskave GIS je bilo v minulem mesecu za tono peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, treba v povprečju odšteti 581 evrov vključno z DDV (ta podatek vključuje povprečje zbranih cen tako pri proizvajalcih kot spletnih trgovcih in trgovcih v maloprodaji), kar je bilo za 69 odstotkov več kot po koncu kurilne sezone. V primerjavi z lanskoletnim začetkom kurilne sezone pa so bile avgusta cene višje za 111 odstotkov. Za pelete, kupljene v razsutem stanju, bi avgusta lahko privarčevali v povprečju 86 evrov na tono, za pelete v tako imenovanih vrečah »big-bag« pa do 159 evrov na tono. Po peletih, pakiranih v 15-kilogramske PVC-vreče, zložene na palete, je po besedah Krajnčeve največje povpraševanje. V minulih dveh kurilnih sezonah so se cene peletov gibale med 275 in 344 evri za tono.