Ovire, da Slovenski državni holding (SDH) naposled vendarle pridobi lastniški delež v kmetijskem podjetju Meja Šentjur, v katerem je že doslej obvladoval upravljalsko in nadzorniško funkcijo, so odpravljene. Po skoraj štirih letih je bil namreč pred kratkim pravnomočno zaključen postopek upniške prisilne poravnave Meje Šentjur.

Po neuradnih podatkih je ena od idej, da bi Mejo Šentjur povezali s podjetjem Farme Ihan, največjim rejcem prašičev v Sloveniji, v katerem je SDH prav tako lastnik.

V prisilni poravnavi je upravitelj Miha Muhič priznal okoli 8,6 milijona evrov terjatev, od katerih jih ima SDH v lasti dobrih 93 odstotkov. Načrt finančnega prestrukturiranja Meje Šentjur je predvideval, da morajo upniki v lastniški kapital Meje Šentjur pretvoriti vsaj 3,5 milijona evrov terjatev. Ta pogoj je bil izpolnjen, saj so se na SDH odločili za približno 3,6-milijonsko konverzijo svojih terjatev. S tem računovodskim manevrom bo odpravljena insolventnost Meje Šentjur, SDH pa bo postal njen stoodstotni lastnik. Konec julija je imela Meja Šentjur sicer negativni kapital v višini dobrih 886.000 evrov, kar pomeni, da bi v primeru stečaja, ob upoštevanju bilančnih vrednosti premoženja podjetja, toliko sredstev zmanjkalo za poplačilo upnikov.

AVK že prižgala zeleno luč

Koncentracijo s podjetjem Meja Šentjur je SDH agenciji za varstvo konkurence (AVK) prijavil že marca, slednja pa jo je v poenostavljenem postopku odobrila aprila. Svojo odločitev so na AVK utemeljili s tem, da v načrtovani koncentraciji ne prihaja do horizontalnih prekrivanj dejavnosti v koncentraciji udeleženih in z njimi povezanih podjetij, saj nobeno od podjetij, ki jih upravlja SDH, ni prisotno na trgih proizvodnje jajc, jabolk in žitaric, kjer sta dejavna Meja in njeno hčerinsko podjetje Hmezad Hram. Omenjena podjetja na preučevanih trgih niso niti vertikalno povezana, nobeno od v koncentraciji udeleženih in z njimi povezanih podjetij pa ni aktivno na sosednjih in tesno povezanih trgih, zato se dejavnosti v koncentraciji udeleženih in z njimi povezanih podjetij ne dopolnjujejo, kar pomeni, da v koncentraciji ne gre za konglomeratno združevanje dejavnosti, so pojasnili na AVK.

Meja Šentjur je bila dlje časa v lasti podjetja PSZ, ki ga je lastniško obvladoval Darko Zupanc. Po stečaju PSZ leta 2020 je 97-odstotni lastniški delež Meje prevzelo ptujsko podjetje Altius. Ta je v postopku prisilne poravnave Meje Šentjur zoper številne odločitve sodišča vlagal pritožbe, s čimer se je insolvenčni postopek močno zavlekel. Nazadnje se je to zgodilo junija, ko je Altius zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave vložil dve identični pritožbi, a ju je ljubljansko višje sodišče prejšnji mesec v celoti zavrnilo, s čimer je bila prisilna poravnava Meje v celoti zaključena.

Ključna dejavnost Meje Šentjur je reja kokoši nesnic in prireja konzumnih jajc, s katerimi se Meja za podjetjem Jata Emona po količinski pridelavi v Sloveniji uvršča na drugo mesto.

Kakšne imajo načrte z Mejo Šentjur, na SDH niso konkretno razkrili. Pojasnili so le, da bodo pripravili načrt upravljalskih aktivnosti, ki bodo prednostno usmerjene v stabilizacijo, prestrukturiranje in nadaljnji razvoj poslovne dejavnosti. Po neuradnih podatkih pa je ena od idej, da bi to kmetijsko podjetje povezali s podjetjem Farme Ihan, največjim rejcem prašičev v Sloveniji, v katerem je SDH prav tako lastnik. Toda preden bi SDH naredil ta korak, bi moral spremeniti svoj letni načrt upravljanja kapitalskih naložb.

Kot je v letnem poročilu o poslovanju za leto 2023 izpostavila Sandra Jordan, direktorica Meje Šentjur, so nujne investicije v proizvodnjo, ki se sicer ne odvijajo z želeno hitrostjo in skladno z razvojem konkurenčnih podjetij. Meja Šentjur je lani ustvarila 10,64 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z letom 2022 predstavljalo rast za skoraj deset odstotkov. Ob tem je podjetje ustvarilo 64 tisočakov čistega dobička, medtem ko je v letu 2022 pridelalo 46.000 evrov izgube. Po načrtih naj bi se prihodki od prodaje v letošnjem letu zmanjšali za 2,5 odstotka, na 10,27 milijona evrov.

Prodaja jajc narasla, jabolk pa padla

Ključna dejavnost Meje Šentjur je reja kokoši nesnic in prireja konzumnih jajc, s katerimi se Meja za podjetjem Jata Emona po količinski pridelavi v Sloveniji uvršča na drugo mesto. Celotna proizvodnja jajc na dveh lokacijah temelji na talni in bio reji. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je količinska prodaja jajc v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 4,8 odstotka, vrednostna prodaja pa za 5,8 odstotka. Druga pomembna dejavnost je pridelava jabolk, pri čemer jih lahko skladiščijo 2000 ton. Od januarja do junija se je prodaja jabolk znižala za skoraj 62 odstotkov, v juliju pa je bil padec na medletni ravni 28-odstoten. Manjšo količinsko prodajo so v Meji Šentjur utemeljili s slabšo letino lansko jesen.

Prodaja jajc Meje Šentjur se je v prvih sedmih mesecih na medletni ravni nekoliko povečala, prodaja jabolk pa se je, zaradi slabše letine lansko jesen, znižala za več kot 60 odstotkov.

Letno poročilo o poslovanju v skupini Farme Ihan, katere krovno podjetje je Farme Ihan KPM, v preteklem letu še ni objavljeno. Skupina Farme Ihan, katere del je tudi podjetje Meso Kamnik, širše poznano po mesnicah Anton, je v letu 2022 ustvarila okoli 50 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 435.000 evrov čistega dobička. V skupini Farme Ihan letno vzredijo več kot 80.000 prašičev tekačev, na petih lokacijah pa imajo v povprečju 1100 krav molznic in 1400 glav druge živine. 

Priporočamo