Na slovensko logistiko in tudi na poslovanje skupine Luka Koper letos vplivajo razmere na Bližnjem vzhodu in v Rdečem morju. Ladjarji večinoma preusmerjajo ladje okoli Afrike namesto po krajši plovbi skozi Suez, kar povzroča zamude in zamike pri pretovoru. V prvem letošnjem četrtletju so v Luki pretovorili 5,3 milijona ton blaga, kar je sedem odstotkov manj kot v prvem lanskem četrtletju in za desetino manj od načrtov. Skozi pristanišče je šlo 256.000 kontejnerskih enot TEU, kar je osem odstotkov manj kot v primerljivem obdobju lani. Našteli so 189.900 avtomobilov, kar je 18 odstotkov manj kot v prvem lanskem trimesečju. Čisti prihodki od prodaje so znašali 79,4 milijona evrov, kar je podobno kot lani. Poslovni izid iz poslovanja skupine je znašal 17,8 milijona evrov in je za desetino nižji kot v lanskem prvem četrtletju.
Optimizem vodstva Luke kljub trenutno slabšim rezultatom sloni na vse strožji okoljski zakonodaji za celotno logistično verigo. »Pričakujemo, da se bo zaradi zelenega prehoda in s tem vse strožjih okoljskih predpisov še veliko več tovora iz severnoevropskih pristanišč selilo na jug, saj jadranska pristanišča pomenijo krajšo plovbo in nižje stroške. Ladja matica, ki pluje v Koper z Daljnega vzhoda, porabi 140 ton goriva na dan, ladjarji pa bodo morali plačevati takso na izpuste za vsako tono težkega goriva. Zato bodo iskali krajšo pot,« pričakuje Gregor Belič, član uprave Luke Koper. Tudi Ivić Vodopija, generalni direktor za srednjo in južno Evropo pri skupini A. P. Moller Maersk, je nedavno v Kopru ocenil, da z zelenim prehodom v logistiki severni Jadran ne bo več zgolj alternativa severnoevropskim lukam, kot je zdaj, ampak vedno bolj prednostna pot z Daljnega vzhoda v Evropo.
Podaljšanje pomola
za več kontejnerjev
V Luki Koper zdaj z javnim razpisom iščejo gradbince za ključni projekt: na severnem delu prvega pomola bodo uredili dodatno kontejnersko obalo in poglobili morsko dno. Dela naj bi začeli v začetku prihodnjega leta, končali pa konec leta 2027. Tako bodo pridobili dva dodatna priveza za kontejnerske ladje in prostor za skladiščenje kontejnerjev, da bodo še naprej konkurenčni v primerjavi s Trstom in Reko, kjer prav tako veliko vlagajo v infrastrukturo. Kontejnerski terminal Luke Koper bo z novo naložbo lahko sprejel 1,75 milijona kontejnerskih enot TEU na leto. Zdaj v Luki pretovorijo 1,1 milijona TEU na leto. »Večji del od skupno 785 milijonov evrov visoke naložbe do leta 2028 bo šel za drastično povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala, da bomo pripravljeni na drugi tir. Prihodnost Luke Koper je cvetoča, tovora v severnem Jadranu bo vedno več,« zatrjuje član uprave Luke Koper Gregor Belič.
Tuji logisti se ponujajo
za zaledne terminale
Ne le naložbe v terminal v pristanišču, v Sloveniji postajajo aktualni tudi zaledni logistični terminali. »Gotovo bodo zaledni terminali v prihodnje imeli zelo pomembno vlogo, le tako bo mogoče obvladovati ves tovor,« je prepričan Gregor Belič. Tudi na Slovenskih železnicah opažajo povpraševanje tujih logistov po zalednih terminalih. Vprašanje pa je, kdo bo zaledne terminale postavljal, saj gre za velike naložbe; dostojen terminal stane več sto milijonov evrov. Luka Koper ima denimo v lasti veliko zemljišč v Beltincih, a kot pravi Gregor Belič, v takšno naložbo ne morejo sami, saj imajo pred seboj zajeten naložbeni cikel že znotraj pristanišča in v Sežani, kjer načrtujejo dodatna skladišča. Tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes potrjuje, da predvsem večji logisti in ladjarji, ki pretovarjajo kontejnerje in avtomobile prek Luke Koper, pri njih veliko povprašujejo po zalednih površinah. A tudi v SŽ so zdaj prednostna vlaganja v lokomotive in vagone, da bodo opremljeni pričakali drugi tir. x
