Po napovedih o krčenju delovne sile so v Alpini pripravili program odpuščanja delavcev, ki bo v prihodnjih dneh predstavljen delavcem in sindikatom. V Sloveniji, kjer Alpina zaposluje 331 od 948 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v celotni skupini, se bo število zaposlenih do konca letošnjega leta zmanjšalo za 60. Od celotne delovne sile v Sloveniji jih dobrih sto službuje v prodajalnah. Kot je pojasnila direktorica Alpine Amadea Kavčič Jesenovec, števila prodajaln za zdaj ne nameravajo spreminjati, zato bo število zaposlenih v prodajalnah ostalo približno enako. Po besedah direktorice se je vodstvo zavezalo, da bo v največji možni meri uporabilo mehke načine odpuščanja in upoštevalo socialne kriterije, da omilijo učinek brezposelnih v lokalnem okolju. »Pomagali bomo poiskati nove zaposlitve. Že ob prvih informacijah v javnosti o odpuščanju smo prejeli klice iz okoliških podjetij, v katerih potrebujejo dodaten kader,« je dejala Kavčič-Jesenovčeva.

Novih kupcev jim ni uspelo najti

Alpina je konec julija zaprla enega od dveh proizvodnih obratov v BiH, pri čemer je brez dela ostalo 86 delavcev. Iz Žirov bo podjetje v prihodnjih mesecih preselilo del proizvodnih linij: montažne linije čevljev za alpsko smučanje, obutve za smučarski tek in pohodništvo ter sekalnico. »V Žireh bodo ostali orodjarna, oddelki za vlivanje plastike, oddelek razvoja, marketinga in prodaja, torej vsa delovna mesta z visoko dodano vrednostjo,« je dejala direktorica. Iz Slovenije se bo proizvodnja preselila v tovarno v občino Tešanj, kamor je bila po zaprtju preseljena tudi proizvodnja iz Sarajeva. Alpina ima proizvodnjo tudi na Kitajskem, kjer izdeluje del čevljev za tek na smučeh nižjega cenovnega razreda ter lahko pohodno in urbano obutev. »Čevlje za alpsko smučanje, zahtevne čevlje za tek na smučeh višjega cenovnega razreda ter usnjeno pohodno obutev pa v celoti izdelujemo v BiH,« je povedala Kavčič-Jesenovčeva.

V zadnjih letih Alpina kontinuirano krči proizvodnjo modne obutve. Leta 2016 je izdelala okoli 610.000 parov čevljev, lani dobrih 141.000, letos pa bo proizvedla le še približno 45.700 parov obutve. Kot je dejala Amadea Kavčič Jesenovec, je bil največji upad proizvodnje ob začetku epidemije covida. Lani pa se je takratno vodstvo odločilo, da se razvoj modne obutve ukine, ker so Alpinini največji kupci bankrotirali, novih kupcev pa jim ni uspelo najti. »Proizvodne cene modne obutve, ki je v bila v celoti proizvedena v Evropi, so bile previsoke in nekonkurenčne. Konkurenčna podjetja modno obutev proizvajajo oziroma kupujejo v državah z nižjimi stroški dela, kot so Vietnam, Bangladeš, Brazilija. V naših proizvodnih enotah izdelujemo le stare modele za potrebe lastne prodajne mreže, novih pa ne razvijamo. Lani smo se usmerili v razvoj in proizvodnjo športne obutve,« je pojasnila direktorica. Ob tem je poudarila, da načrtuje Alpina dolgoročno ostati vodilni proizvajalec čevljev za tek na smučeh – tudi za zimsko sezono 2024/25 so sklenili pogodbo z aktualnim prvakom v smučarskih tekih, Norvežanom Haraldom O. Amundsenom, ki je v pretekli sezoni osvojil kristalni globus – ter se ponovno pozicionirati na trgu čevljev za alpsko smučanje, pri čemer bo letos na trg prišel nov inovativen ženski smučarski čevelj, prihodnje leto pa nov moški smučarski čevelj. »Nadaljnji razvoj nam brez lastnikov, ki so priskrbeli potrebna sredstva, v zadnjem letu in pol ne bi uspel. V razvoj enega novega modela je treba vložiti od 500 do 700 tisočakov. Za tovrstni razvoj denarja v Alpini v zadnjih 15 letih ni bilo,« je dodala Kavčič-Jesenovčeva. Od leta 2022 je Alpina v lasti češkega podjetja K & H.

V iskanju možnosti financiranja

V preteklem letu je skupina Alpina ustvarila 38,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo skoraj 20 odstotkov manj kot leto pred tem, pri čemer je izguba znašala okoli 2,2 milijona evrov. Po načrtih bo Alpina tudi letošnje leto zaključila v rdečih številkah, pri čemer naj bi izguba znašala okoli tri milijone evrov, z optimizacijo proizvodnih obratov in zaposlenih v Žireh pa projekcije za leto 2025 kažejo pozitivno ničlo, je dejala sogovornica. Ker so v finančnih težavah, pri različnih finančnih institucijah iščejo različne možnosti financiranja. »Tudi na gospodarskem ministrstvu smo preverjali potencialne možnosti financiranja v obliki posojil. Sklenjeni niso bili nobeni dogovori in jih tudi ne načrtujemo,« je dodala prva dama Alpine.

In zakaj se je Alpina znašla v finančnih težavah, ki vodijo v odpuščanje? »Zmanjšane potrebe po proizvodnih zmogljivostih, visoki stroški energentov, transporta in vzdrževanja, višanje minimalnih plač, zaradi česar so se lani stroški plač povišali za 15 odstotkov, ter velik pritisk konkurence v smislu nizkih proizvodnih cen so razlogi, zaradi katerih se je bilo treba odzvati in sprejeti odločitve za nadaljnje korake,« je odgovorila Kavčič-Jesenovčeva. Zadnje »normalno leto« je bilo leto 2019, ko je Alpina prodala za 48 milijonov evrov obutve. Leta 2020 so se soočali z zaprtjem prodajaln zaradi pandemije in omejitvami vstopov v prodajalne, izgubili pa so največje kupce. Leta 2021 se je proizvodnja razpolovila na 200.000 parov obutve, do prihoda novih lastnikov v septembru pa so izdelali le še 160.000 parov obutve. »Upad povpraševanja v modnem segmentu smo uspešno nadomeščali z visoko prodajo obutve za tek na smučeh, ki je bil v času epidemije ena od redkih oblik rekreacije. V tem letu smo prodali za 21 milijonov evrov tekaške obutve, kar je bilo sedem milijonov evrov več kot leta 2019. Veliko povpraševanje po obutvi za tek na smučeh ter pomanjkanje zalog v letih 2021 in 2022 sta distributerje spodbudila k povečanju naročil, a jim prodaja lani ni šla po načrtih. Ker so imeli distributerji visoke zaloge, so se naročila za zimsko sezono 2024/25 več kot prepolovila. To pa je za Alpino pomenilo težavo, saj smo imeli med drugim polna skladišča, v zalogah, ki jih je čez leto zaradi sezonskosti izdelkov nemogoče prodati, pa vezana sredstva,« je pojasnila Kavčič-Jesenovčeva.