Energetski trgi so po terorističnem napadu na Izrael zopet bolj negotovi, saj napetosti na Bližnjem vzhodu po pravilu dražijo energente. In to ravno pred zimo na severni polobli. Vse te slabše novice niso povsem prepričale Fed in ECB, da bi opustila misel na še kak dvig obrestnih mer, čeprav se le-ti zdijo po zadnjem sestanku ECB ta teden stvar preteklosti. Želje vlagateljev po hitrem spuščanju obrestnih mer v 2024, ki so jih oziroma jih ponekod še vračunavajo v borzne tečaje, bodo očitno ostale neizpolnjene. A vse ni samo slabo. Potrošnik, ki je gonilo ekonomij razvitega zahoda, se zaenkrat drži zelo dobro. Zaposlenost ostaja rekordno visoka in delavci še vedno uspevajo s svojimi zahtevami po višjih plačah. Tak je primer ameriških avtomobilskih delavcev, ki bodo dobili krepko povišico. Posebna zgodba so zahtevane donosnosti državnih obveznic. Ameriške 10-letne pri 5 odstotkih in podobne nemške pri 3 odstotkih so najvišje v zadnjih 20 letih. V takem okolju bi pričakovali, da so delniški trgi šibki in krepko pod nivoji, kjer so danes. Kaj se dogaja?

Ko govorimo o delniških trgih in glavnih indeksih, je vedno potreben kanček logike. Nekoč je veljal pregovor, da nekateri jedo zelje, drugi meso, statistika pa ugotovi, da jemo segedin in nam gre dobro. Podobno je z glavnimi, še posebej ameriškimi indeksi. Ko gledamo, kaj je trg prinesel letos, in donos S&P, pogosto pozabljamo, da je veliko večino donosa ustvarila le peščica največjih podjetij. Govorimo o 20 podjetjih izmed 500 v S&P. Prirasti vrednosti v zadnjih 12 mesecih so v nekaterih primerih izredni. Meta (bivši Facebook) in AI ljubljenec Nvidia več kot 200 odstotkov, Tesla 100 odstotkov, Netflix 60 odstotkov, Amazon in Google dobrih 45 odstotkov, Apple 35 odstotkov. Ta velika podjetja s svojo veliko utežjo predstavljajo glavni motor ameriškim indeksom. Ostalim podjetjem pri donosu njihovih delnic ne gre niti približno tako dobro. Že če pogledamo dobrih 8 odstotkov donosa S&P v zadnjih 12 mesecih, je razlika do prej omenjenih ogromna. A manjša podjetja so jo odnesla še slabše. Russel 2000, indeks ki meri 2000 srednje velikih in manjših ameriških podjetij je v zadnjem letu izgubil dobrih 8 odstotkov.

Glavni razlogi za take razlike in varljivo sliko je velikost. Velika podjetja so se pod podražitvijo obrestnih mer izdatno založila s poceni denarjem. Sedaj ta denar, ki so si ga izposodila po zelo nizkih obrestnih merah, investirajo v menice in depozite ter s tem služijo. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da ob dvigovanju obrestnih mer ameriškim velikim podjetjem obrestni stroški upadajo. Zaradi prej omenjenega dogajanja. Obrestne mere na kredite so zanje fiksne, obrestne mere za depozite in na menice pa jim rastejo. A to ne drži za manjša podjetja. Njim se je zadolževanje in financiranje poslovanja in rasti izdatno podražilo. 10 odstotkov največjih ameriških podjetij ima efektivno obrestno mero 2 odstotka. Sredina dobrih 4 odstotke, manjša ameriška podjetja (še vedno velika za slovenske razmere, taka z nekaj milijardami tržne kapitalizacije) pa imajo sedaj efektivno obrestno mero blizu 6 odstotkov. Razkorak 4 odstotne točke je rekorden od leta 2000 dalje, morda tudi dlje, saj so podatki pred letom 2000 slabši. To je indikator, da je nivo stresa in pritiska na srednje velika in mala podjetja že velik in rezultat bo v naraščanju bankrotov ter manjši gospodarski rasti. Število bankrotov po treh četrtletjih 2023 nakazuje, da bomo letos videli najvišje številke po veliki finančni krizi 2008/2009. Na koncu bo to seveda prizadelo tudi velika podjetja, saj so manjša podjetja pogosto njihov klient, a zaenkrat je pozornost gledalcev (vlagateljev in Fed) bolj usmerjena v velika podjetja kot težave malih.

Posledično lahko rečemo, da je varljivo in napačno trditi, da dvigovanje obrestnih mer nima posledic za ekonomijo. Na nekatere dele ekonomije že močno vpliva. Nikjer ni to bolj očitno kot v dejavnosti nepremičnin. Najpogosteje uporabljeni način nakupa doma je 30-letna hipoteka. Ta se močno približuje 8 odstotkom, najvišje po letu 1995. To pa močno zavira nepremičninsko dejavnost. A če so posledice velike v stanovanjskem segmentu, so še močnejše v poslovnem delu, kot so pisarne, trgovski centri in hoteli. Evropa je tu do neke mere zaščitena, saj je prebivalstvo precej manj zadolženo, ekscesi pa so bili v poslovnem delu precej manjši, a vseeno je evropski nepremičninski sektor zadnje mesece pod pritiski. Vse skupaj je le majhen mozaik v širši sliki učinka hitrega porasta obrestnih mer na ekonomijo, zato smo mnenja, da če ne pride do nečesa izrednega, kar bi močno dvignilo inflacijo, so dvigi obrestnih mer centralnih bank končani. Učinki obrestnih mer, ki bodo višje ostale dalj časa, pa se bo čutil še dolgo časa in vsi udeleženci se bomo morali zopet navaditi, da denar ni »zastonj« in kljub vsemu ne raste na drevesu.