Ko se s sodelavci različnih organizacij pogovarjamo o tem, kaj jim je na delovnem mestu najpomembnejše, so odnosi vedno na prvem mestu. Vedno. Sodelavci tako zelo potrebujejo prijazno besedo, občutek, da so slišani, sprejeti, cenjeni …, da so pripravljeni oditi in sprejeti slabše plačano službo drugje. Neredke pa so tudi odpovedi brez načrta, kako naprej. Posamezniki vedo le, da želijo, morajo stran. Ko se delovni dan konča, slabi odnosi namreč ne ostanejo v službi, sodelavci jih nosijo domov, o njih razmišljajo, grenijo čas svojih bližnjih in svojega in slabo voljo nehote trosijo naokrog. Naslednje jutro to nezadovoljstvo in razočaranje prinesejo nazaj v službo. Zamere se kopičijo in z delovnimi odnosi gre samo še navzdol. Narediti moramo vse, da pomagamo sodelavcem, da bodo za začetek zmogli spoštljivo sobivati in konstruktivno sodelovati drug z drugim. Prav tako pa moramo okrepiti vodstvo, da bo v teh zahtevnih okoliščinah zmoglo podpreti sodelavce in sebe.
Dobre odnose in zaupanje je mogoče povrniti
Povrniti zaupanje v ranjenih kolektivih je zahtevna naloga, saj je v takšnih primerih komunikacija med sodelavci (oziroma to, kar je od nje ostalo) precej uboga. Že davno je namreč zmanjkalo prijaznih in spodbudnih besed. Nadomestile so jih besede, ki bolijo, in tišina, češ nimamo si več kaj povedati, ki ravno tako boli. Od izrečenega so ostali samo še očitki, od neizrečenega pa velika bolečina in frustracija za vse. To je uničujoče za zavzetost v kolektivu in demotivirajoče za vsakega posameznika, onemogoča pa tudi dobro sodelovanje za skupne cilje. V toksičnih okoliščinah in odnosih se namreč cilji odmikajo, saj so sodelavci osredotočeni na varovanje lastnega hrbta, pri tem pa jim zmanjka moči, časa in volje za dobro delo. Ranjeni kolektivi se soočajo tudi s številnimi drugimi posledicami slabih odnosov. Vendar pa je, ne glede na zahtevne okoliščine, izboljšanje odnosov in zaupanja v delovnih kolektivih mogoče in tudi nujno potrebno.
Kako lahko pomagajo zunanji strokovnjaki?
Vsaj na začetku je zares dragocena pomoč in podpora zunanjih strokovnjakov, ki nismo vpeti v notranje odnose, hierarhična razmerja ter v druge vloge moči in nemoči. Od vodstev in kolektivov v težavah prav gotovo ni mogoče pričakovati, da bodo lahko sami nase pogledali racionalno in s potrebno čustveno distanco, samostojno rešili stoletne zamere in ranjene odnose. Potrebni so nevtralen pogled in usmeritve od zunaj. Tako bo tudi bistveno lažje identificirati dejanske vzroke slabih odnosov, ki so pogosto preplet organizacijske kulture, medsebojnih delovanj, nerazrešenih konfliktov, komunikacije, ki rani, nemoči vodenja, nezmožnosti sodelovanja in sistemskih izzivov organizacije. Najprej pa moramo pomagati sodelavcem, da lahko odkrito spregovorijo in si spoštljivo prisluhnejo. Da lahko izrazijo svoja pričakovanja in zmorejo ter hočejo razumeti tudi pričakovanja drugih. Ko vzpostavimo dialog, spoštljivo, odprto komunikacijo in postavimo zdrave temelje profesionalnih odnosov, kamor sodijo tudi toleranca, prijaznost in empatija, lahko začnemo reševati težave v odnosih in graditi zaupanje. Podpreti moramo tudi vodje, da zmorejo ustrezno poskrbeti za sodelavce, voditi z zgledom in po potrebi spreminjati obstoječe vzorce, procese in sisteme, ki organizaciji in njenim ljudem ne služijo več. To je zahtevna in dolgotrajna, a edina možna pot do bolj produktivnega, spodbudnega in zdravega organizacijskega okolja, v katerem bodo vodstvo in sodelavci ter posledično stranke želeli in zmogli ostati.
Kaj lahko za boljše odnose stori vodstvo?
Vodstvo ima ključno vlogo pri spodbujanju dobrih odnosov med sodelavci. Najpomembnejše je, da sodelavce spoštujemo, vključujemo, spodbujamo ter cenimo in jim tako pokažemo pot. Če so vodje za zgled, se ta zgled širi po celotni organizaciji. Ključna je redna, odprta, transparentna, vključujoča komunikacija. Ko se pojavijo konflikti med sodelavci, jih je pomembno hitro in pravično reševati. Pomagajmo sodelavcem najti ustrezno, mirno rešitev spora. Sodelavci morajo vedeti, kaj se od njih pričakuje in kako njihovo delo prispeva k splošnim ciljem organizacije. Spodbujajmo jih k timskemu delu in sodelovanju namesto tekmovanja. Spodbujajmo sodelavce, da lahko spregovorijo o svojem delu, izzivih in predlogih. Bodimo odprti za povratne informacije. Pokažimo sodelavcem, da nam je mar zanje. Praznujmo uspehe in skupne zmage ter spodbujamo zaposlene, da se medsebojno cenijo, spoštujejo, si pomagajo in se pohvalijo.
Kako lahko k boljšim odnosom prispevamo sodelavci?
Bodimo spoštljivi, vljudni in prijazni do vseh svojih sodelavcev. Izogibajmo se opravljanju in spoštujmo mnenja drugih, tudi če se z njimi ne strinjamo.
Pomagajmo sodelavcem, ne da bi nas morali za to posebej prositi. Jasno in spoštljivo izrazimo svoje mnenje. Pozorno poslušajmo sodelavce in bodimo odprti za povratne informacije. Bodimo pozitivni in optimistični. Dobra volja je nalezljiva in pomaga ustvariti bolj prijetno in zdravo delovno okolje za vse. Pridružimo se skupnim dogodkom. Druženje in pogovor nas povezujeta. Bodimo pozorni na sodelavce, ki preživljajo težke čase. Pomembno je, da pazimo drug na drugega. Bodimo iskreni in zaupanja vredni ter držimo dano besedo. To bo pomagalo zgraditi močne in trajne odnose.
Ne bo šlo čez noč
Tudi za dobre delovne odnose velja, da jih hitro porušimo in dolgo gradimo. Potrebovali bomo veliko potrpljenja, znanja, dobronamernosti, profesionalizma, prijaznosti in empatije, da zgradimo bolj zdrave delovne odnose, ki bodo podpirali vas, vaše sodelavce in stranke. Trajalo bo, vendar je vredno, saj z bremeni slabih delovnih odnosov ni mogoče mirno živeti in dobro delati.
