V ZDA so tečaji delnic, merjeno z indeksom S&P 500, največ pridobili šele v petek po objavi spodbudnih podatkov s trga dela, saj se je brezposelnost v mesecu decembru še dodatno znižala in je znašala 3,5 %, kar je 0,2 odstotni točki manj kot predhodni mesec, hkrati pa se je v enaki meri zvišal tudi delež delovno aktivnih prebivalcev, ki se od začetka epidemije Covid-19 vztrajno giblje pod dolgoletnim povprečjem in trenutno znaša 62,3 %. Povsem nasprotne napovedi pa prihajajo iz podjetniškega sektorja, predvsem tehnoloških podjetij, kjer v kratkem načrtujejo večja odpuščanja. Takšno novico so svojim zaposlenim pretekli teden sporočili v Amazonu, kjer naj bi v kratkem odpustili 18.000 zaposlenih, kar predstavlja 6 % vseh v podjetju, s čimer so se pridružili podjetjema Meta in Twitter, kjer so podobne poteze napovedali že v novembru. Vlagatelje pa je razveselila predvsem objava o rasti plač v ZDA, ki se je kljub dobrim podatkom s trga dela decembra znižala na 4,6 % na letni ravni. Nižja rast plač od pričakovane ob močnem trgu dela je med vlagatelji zbudila upanje, da bi se lahko inflacijska spirala prekinila tudi brez recesije v ZDA.
Še bolj prešerno je v novo leto zakorakal evropski trg, še posebej so se novega leta razveselili na Hrvaškem, kjer so ga pozdravili s sprejemom evra kot uradne plačilne valute in vstopom v schengensko območje, kar bo v letošnjem letu razveseljevalo tudi številne turiste. Preostale evropske države pa so se razveselile spodbudnih podatkov o decembrski inflaciji, ki je že drugi mesec zapored postregla z nižjo vrednostjo – tokrat je ta za evroobmočje znašala 9,2 %, medtem ko smo v Sloveniji zabeležili nekoliko višjo, 10,8 % stopnjo. Razlog za padec inflacije je predvsem v nižjih cenah energentov, saj so nekatere terminske pogodbe na elektriko in zemeljski plin zaradi nadpovprečno tople zime že močno upadle od rekordnih poletnih ravni. Podobno pa velja tudi za teksaško lahko nafto (WTI), saj je njena cena je v preteklem tednu upadla za 7,8 % in končala pri 73,97 dolarjih za sodček, kar je med najnižjimi vrednostmi v zadnjem letu. Dodatno je evropske vlagatelje opogumila revidirana vrednost indeksa nabavnih managerjev (PMI), ki meri poslovno aktivnost v storitvenem in proizvodnem sektorju, saj je ta v decembru znašala 49,3 in se je tako zvišala že drugi mesec zapored. Čeprav se vrednost indeksa še zmeraj nahaja v območju krčenja, pa bi rast lahko nakazovala na večjo možnost »mehkega pristanka« ECB, ki do julija načrtuje še dva dviga obrestne mere, vsakič po 50 bazičnih točk, oziroma zgolj plitko recesijo. Spodbudni podatki so se pozitivno odrazili tudi na rasti cen obveznic in zahtevana donosnost na desetletno nemško državno obveznico se je v enem tednu znižala za 27 bazičnih točk na 2,30 %.
Lepo rast so v uvodu leta 2023 zabeležili tudi azijski vlagatelji z izjemo japonskih, ki so nekoliko z negotovostjo opazovali nenapovedane odkupe obveznic centralne banke v želji, da bi ubranili zgornjo mejo zahtevane donosnosti na desetletno državno obveznico pri 0,5 %, in pozive premierja Fumia Kišide podjetjem, naj zaposlenim dvignejo plače nad nivo inflacije. So se pa zato na Kitajskem razveselili ponovnega odprtja meje celinske Kitajske s Hong Kongom in napovedi novih državnih spodbud na področju nepremičnin za povrnitev zaupanja v ta sektor. Tako naj bi bile kupcem, ki prvič kupujejo stanovanje, na voljo nižje hipotekarne obrestne mere, če bodo cene novih stanovanj padale tri mesece zapored, prav tako naj bi omejili provizije pri prodaji nepremičnin na raven med 2 % in 2,5 %, s čimer se nadejajo dviga povpraševanja. Po poročanju Bloomberga bi lahko prišlo celo do omilitve politike »treh rdečih črt«, ki ureja omejitve zadolževanja gradbenih podjetij in je bila v veljavi od začetka nepremičninske krize na Kitajskem avgusta 2020. V vsakem primeru pa delnice kitajskih podjetij še zmeraj pridobivajo na račun sprostitve ukrepov za zajezitev Covid-19 ter pričakovanj o okrevanju storitvenega sektorja in krepitvi domačega povpraševanja.
