Obseg proizvodnje je bil avgusta za 1,5 odstotka večji kot julija, ko je bil zabeležen 0,2-odstotni padec. Največja rast je bila dosežena v storitvenih dejavnostih (3,2-odstotna), najnižja pa v gradbeništvu, kjer je bila 0,9-odstotna. V industriji je bila mesečna rast pri 1,2 odstotka, v trgovini pa se je obseg proizvodnje povečal za odstotek.
V primerjavi z lanskim avgustom je bil obseg proizvodnje avgusta letos večji za 8,7 odstotka. Najbolj se je zvišal v gradbeništvu, za 30,2 odstotka. Sledile so storitvene dejavnosti, kjer se je obseg proizvodnje povečal za 8,2 odstotka. V trgovini je bil na letni ravni obseg proizvodnje višji za 7,3 odstotka, v industriji za 4,8 odstotka.
V primerjavi s prvimi osmimi meseci lani je bil obseg proizvodnje večji za 10,4 odstotka. Tudi v tem obdobju se je najbolj zvišal v gradbeništvu, za 25,4 odstotka, in storitvenih dejavnostih, za 16 odstotkov. V trgovini se je med januarjem in avgustom obseg proizvodnje povečal za 8,3 odstotka, v industriji pa za 3,9 odstotka.
Prodaja v trgovinah in storitvenih dejavnostih znova zrasla
Skupni obseg prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini je bil avgusta za dva odstotka večji kot mesec prej. V storitvenih dejavnostih se je obseg prodaje povečal za 3,2 odstotka, v trgovini pa za odstotek. Med storitvenimi dejavnostmi se je obseg prodaje najbolj povečal v prometu in skladiščenju (za 4,3 odstotka) ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 4 odstotke). Najbolj se je zmanjšal v poslovanju z nepremičninami (za 2,1 odstotka), upadel pa je tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 1,2 odstotka), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 0,9 odstotka) in gostinstvu (za 0,4 odstotka).
V primerjavi z avgustom lani je bil skupni obseg prodaje večji za 7,8 odstotka. V storitvenih dejavnostih se je medletno povečal za 8,2 odstotka, v trgovini za 7,3 odstotka. Povečal se je v petih od šestih skupin storitvenih dejavnosti, najbolj v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 15,8 odstotka). Sledile so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (rast za 15,4 odstotka), gostinstvo (za 14,6 odstotka), promet in skladiščenje (za 12,6 odstotka) ter poslovanje z nepremičninami (za 1,1 odstotka). Zmanjšal se je samo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 5,9 odstotka).
V prvih osmih mesecih leta je bil skupni obseg prodaje za 13,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Rast v storitvenih dejavnostih je bila 16-odstotna, v trgovini pa 8,3-odstotna. Obseg prodaje je zrasel v vseh skupinah storitvenih dejavnosti, najizraziteje v gostinstvu (za 78,9 odstotka).
Rast cen uvoženega blaga se nadaljuje
Cene uvoženega blaga so bile septembra za 0,7 odstotka višje kot avgusta in za 22,6 odstotka višje kot pred letom dni, je objavil statistični urad. S tem se nadaljujejo že dlje časa trajajoča neugodna cenovna gibanja, čeprav je medletna rast rahlo nižja kot v prejšnjih mesecih. Daleč najbolj se medletno dražijo uvožene rude in energenti.
Cene energentov so bile septembra na mesečni ravni višje za 1,3 odstotka, cene izdelkov za široko porabo za 0,8 odstotka, cene izdelkov za investicije za 0,7 odstotka in cene surovin za 0,5 odstotka. Daleč najbolj so se na mesečni ravni zvišale cene uvoženega blaga v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 27 odstotkov), pri vseh drugih skupinah so bili mesečni dvigi bistveno manjši.
Slovenija surovine in energente uvaža predvsem iz držav, ki niso članice evrskega območja. Cene blaga, uvoženega iz držav zunaj evrskega območja, so tako na mesečni ravni narasle za 1,2 odstotka, cene blaga iz držav z evrom pa za 0,4 odstotka. V medletni primerjavi so se medtem cene blaga, dobavljenega iz držav v evrskem območju, septembra zvišale za 20,3 odstotka, cene blaga iz držav zunaj evrskega območja pa za 25,7 odstotka.
V medletni primerjavi so se najizraziteje podražili proizvodi s področja rud in kamnin (za 284,6 odstotka), pri tem surova nafta in zemeljski plin za 394,4 odstotka ter premog in lignit, ki bo očitno v naslednjih mesecih bistven tudi za delovanje Termoelektrarne Šoštanj, za 199,5 odstotka. V oskrbi z uvoženo elektriko so cene narasle za 142,4 odstotka.
Uvožena živila so se na primer medletno podražila za 25,4 odstotka, najbolj sladkor, meso, olja, maščobe in mlevski izdelki. Papir in izdelki iz papirja iz uvoza so bili dražji za 38,5 odstotka, kovine za 23 odstotkov.
