Ameriška centralna banka (Fed) je na svojem tretjem letošnjem zasedanju povišala ključno obrestno mero na razpon med 5 in 5,25 odstotka, kar predstavlja deseti zaporedni dvig v prizadevanjih za zajezitev inflacije. Ključne obrestne mere so najvišje po letu 2007.
Medtem ko je Fed pomiril zaskrbljenost glede bančnega sektorja in visokih cen življenjskih potrebščin, naj bi se ključna obrestna mera do konca leta ustavila pri stopnji 5,1 odstotka. Jerome Powell, guverner Feda, je nakazal, da je proces zviševanja obrestnih mer bližje koncu kot začetku, kar nakazuje na morebiten premor v dvigih obrestnih mer na junijskem zasedanju. Poleg tega je prejšnji teden tudi Evropska centralna banka (ECB) povišala obrestne mere za 0,25 odstotne točke.
Rast obrestnih mer, ki smo jim priča v zadnjih desetih mesecih, je lahko dobra novica za varčevalce, saj lahko prinese višje donose na naložbe, kot so obveznice ali depoziti. To sicer ne pomeni nujno slabih novic za vlagatelje na trgu delnic. Podjetja s stabilnim denarnim tokom lahko izplačujejo dividendne donose ne glede na rast obrestnih mer. Podjetja z nizkim dolgom in stabilnim denarnim tokom so manj dovzetna za vpliv rasti obrestnih mer. To nas pripelje do domačega delniškega trga, kjer so domači blue chipi tipično nizko zadolženi, oziroma dobro kapitalsko ustrezni, in kjer njihove delnice niso precenjene in predstavljajo zanimive naložbe z dobrimi dividendami pri podjetjih, kot so Krka, Luka Koper, Petrol, Triglav, Sava Re in NLB. Te naložbe so primerne za širše naložbene portfelje tistih, ki imajo normalno preferenco po prevzemanju tveganj. Vlaganje v domače delnice je privlačno za vlagatelje, ki iščejo stabilne dolgoročne naložbe z zadovoljivim dividendnim donosom, a morajo biti pozorni na tveganja, kot so gospodarsko okolje, regulativa, davčna politika in geopolitična tveganja.
Ob signalih umiritve zategovanja monetarnih politik nam aktualen pritok makroekonomskih podatkov riše mešano sliko globalnega gospodarstva. V ZDA imamo krepak trg delovne sile, hkrati spet vlada strah pred morebitnim nastopom recesije v Nemčiji. V ponedeljek so cene nafte narasle, cene nafte WTI so presegle 72 dolarjev na sod, saj so se strahovi pred ameriško recesijo ob petkovih podatkih trga dela, ki so bili boljši od pričakovanih, umirili. Skratka, po domala enomesečnem padanju naftnih cen je aprilsko poročilo o zaposlovanju v ZDA spodbudilo rast cen nafte, čeprav bi lahko močan trg dela dalj časa ohranjal višje obrestne mere. Sicer šibkejši dolar in pričakovani Opecov rez naftne ponudbe prav tako podpirata naftne cene. Trgovci in vlagatelji bodo pozorno spremljali prihajajoča poročila ameriške uprave za energetske informacije in Opeca ter objavo poslovnega izida Saudi Aramco za prvi letošnji kvartal.
Nemška industrijska proizvodnja je marca padla za 3,4 odstotka na mesečni ravni, kar je slabše od napovedi trga. Avtomobilski sektor je bil glavni razlog za padec. Proizvodnja je, izključujoč energijo in gradbeništvo, padla za 3,3 odstotka. V primerjavi s prejšnjim obdobjem je bila v prvem letošnjem četrtletju višja za 2,5 odstotka. Ob slabšem povpraševanju gospodinjstev in vztrajnejši inflaciji v Evropi lahko ugotovimo, da je ekonomska slika trenutno boljša v ZDA kot v Evropi. V tem tednu nas sicer čakajo objava inflacije za ZDA in Kitajsko, odločitev angleške centralne banke glede obrestne mere ter objava poslovnih izidov podjetij Toyota Motor, Walt Disney, Deutsche Telekom, Allianz, Richemont, PayPal in Merck.
