Fed je v sredo po štirih zaporednih dvigih za 75 točk tokrat obresti dvignil »le« za 50 točk ali 0,50 odstotne točke. V skladu s pričakovanji vlagateljev. A dvig ni prinesel pretiranega zadovoljstva, saj pričakovanja vlagateljev glede skorajšnjega obrata v politiki obrestnih mer, predvsem v ZDA, malo kasneje pa tudi v Evropi, ne kažejo želene smeri. Komunikacija guvernerja Powella je tudi tokrat ostala zaostrena in jo lahko strnemo v preprost stavek: obrestne mere bodo ostale visoke dalj časa. To ima daljnosežne posledice tako za Evropo kot tudi za trge v razvoju. Predvsem pa za vlagatelje na kapitalskih trgih.
Zadnji dvig je zgornjo mejo obrestnih mer v ZDA približal ravni 4,50 odstotka. Zgodovinsko gledano je ta raven še zmeraj relativno nizka. A pri generacijah vlagateljev in finančnikov, ki se s kapitalskim trgom ukvarjajo od velike finančne krize dalje, to je od leta 2008, in so bili navajeni nizkih oziroma ničelnih obrestnih mer, ta raven vzbuja vse več nemira. Še več negotovosti prinaša izjava, da obrata v politiki obrestnih mer in skorajšnjega znižanja (v drugi polovici leta 2023) ne gre pričakovati. S tem se podre celotna zgodba borznega odboja zadnjih dveh mesecev, tako na delniških kot tudi na obvezniških trgih. A glede na to, da se ameriški delniški trg in njegov glavni indeks SPX še naprej držita relativno dobro na ravni okoli 4000 točk, se zdi, da vlagatelji ne verjamejo izjavam Feda in še naprej pričakujejo obrat v politiki obrestnih mer. Vse bolj postaja jasno, da razen v primeru nenadne in globlje recesije obrata ne bo tako kmalu.
Oboje je slaba novica predvsem za delniške trge. Trg se je tako znašel v relativno nevarni situaciji, ko je bila torta pojedena, še preden je bila povsem spečena, in sedaj lahko povzroči prebavne težave. To neravnotežje lahko prinese negativen in predvsem močno nihajen začetek leta 2023. Velika neravnotežja se pojavljajo tudi na obvezniških trgih. Skoraj celotna krivulja ameriških obveznic do 10. leta zapadlosti je invertna. To pomeni, da krajše ročnosti prinašajo višje donose kot dolgoročnejše, 20- ali 30-letne obveznice. To lahko razložimo s pričakovanji, da bodo na dolgi rok obresti nižje kot danes. Ta obrat in invertna krivulja tudi s precejšnjo zgodovinsko statistično zanesljivostjo kažeta, da je recesija v ZDA neizogibna. Vprašanje je samo, kako globoka bo. In s tem se vračamo k delniškemu trgu, ki v zadnjih tednih vračunava zelo blago, če sploh kakšno recesijo.
Napovedi dobičkov za največjih 500 ameriških podjetij za leto 2023 se držijo relativno dobro in se gibljejo od malenkostnega upada do manjše rasti. V preteklosti so v recesijah dobički upadli precej bolj od trenutnih napovedi. Kmalu, ob objavi rezultatov za leto 2022 lahko pričakujemo več komunikacije tudi o letu 2023. Potencialno nižanje napovedi pomeni nevarnost za kapitalske trge in njihove napovedi. Zato je večina globalnih investicijskih bank zelo previdna glede prvega in drugega četrtletja. Opozarjajo, da je možno novo dno, tudi 15–20 odstotkov nižje od ravni, kjer smo sedaj. Kar preseneča, je ta enotnost napovedi in pretekle borzne izkušnje, da se le redko uresniči to, kar večina pričakuje. V prid delniškemu trgu tudi še naprej deluje veliko prostega kapitala, ki išče donosne naložbe in relativno konzervativno pozicioniranje globalnih vlagateljev, ki so večinoma zamudili zadnji odboj. V tej konzervativni izpostavljenosti prednjačijo Evropa in trgi v razvoju, predvsem Kitajska, kjer vlagatelji kljub rasti v zadnjih tednih ne verjamejo v dolgoročno vzdržnost te rasti.
V leto 2023 zato vstopamo z relativno visokimi pričakovanji in posledično tvegamo, da bo vsaj v prvem delu leta razočaranje večje. A ker govorimo o trgu kot celoti, pri tem ne smemo pozabiti na njegove sestavne dele, ki v nekaterih primerih ponujajo zanimive naložbene priložnosti. Če smo previdni pri tehnoloških delnicah in dobičkih teh podjetij v letu 2023, na drugi strani verjamemo, da bo panoga zdravstva dobro prestala izzive, ki jih prinaša leto 2023. Če smo z delnicami energetskih podjetij v 2022 odlično zaslužili, velja del dobičkov preliti drugam, v globalne trge ali morda azijske oziroma kitajske delnice. Slednje so z opuščanjem ničelne covidne politike in popuščanjem pritiskov države na podjetja, kljub nadaljevanju gospodarske vojne med ZDA/Evropo in Kitajsko, videti privlačnejše. Kar so nas trgi naučili v preteklosti, je, da se moramo izogibati skrajnostim. Globalno razpršen portfelj mora biti osnovni gradnik vsakega vlagatelja. Vse preostalo so bolj ali manj začimbe. Če se spomnimo na to, kolikokrat so nam politiki in mediji v zadnjih 10 ali 20 letih prodali zgodbo, da je skoraj konec sveta, svet pa še kar raste in se krepi, lahko vidimo, da je panično ravnanje največji sovražnik naših prihrankov, preudarna razpršitev pa naš največji zaveznik. S pametno razpršitvijo namreč vedno najdemo del trga, ki mu trenutne razmere ustrezajo in posledično lahko zraste. Ekipa Generali Investments vam želi vse dobro v letu 2023. In berite nas še naprej.
