Dve leti po izpeljanih predobravnavnih narokih so na zatožno klop mariborskega okrožnega sodišča znova sedli Matjaž Kovačič, nekdanji predsednik uprave Nove KBM, Manja Skernišak, nekdanja članica uprave banke, Boris Cekov, nekdanji prvi mož KBM Leasinga, in Igor Šujica, ki je na vrhu KBM Leasinga nasledil Cekova, bil pa je tudi prvi mož KMB Fineka. Začeti bi se moralo sojenje, povezano s posli NKBM na Hrvaškem, a se je obravnava končala, še preden so obtoženi sploh kar koli povedali v svoj zagovor.
Iz ene obtožnice trije postopki
Specializirano državno tožilstvo, ki sta ga dane zastopala Mojca Petan Žura in Izidor Krumpak, očita Kovačiču in Skernišakovi zlorabo položaja in pravic, pri čemer naj bi banko oškodovala za več kot 25 milijonov evrov, Cekovu in Šujici pa pomoč pri tem dejanju. Gre za prekupčevanje z zemljišči na Hrvaškem, ki datira v leta od 2006 do 2008. Osem novoustanovljenih podjetij na Hrvaškem je s sposojenim denarjem (posredno od NKBM) kupilo zemljišča, na katerih naj bi v prihodnosti zrasle poslovne cone in podobno. Po mnenju tožilstva so bila to slamnata podjetja, ki sama premoženja niso imela. Kmalu zatem je ta zemljišča z nakupom podjetij kupilo podjetje Multiconsult v lasti NKBM – pozneje se je preimenovalo v KBM Projekt. Vodil ga je Tomislav Blagus, ki je bil danes
prav tako vabljen na sodišče kot eden izmed obtoženih. Sodišče je sicer očitke, ki se nanašajo nanj, izločilo iz skupnega postopka in njegov postopek vodi posebej, a bi ga, glede na vabilo, danes znova združilo. Toda vabilo hrvaškemu državljanu ni bilo izkazano in ga na sodišče ni bilo. Kupnine, ki jih je plačal Multiconsult, so bile bistveno višje, kot so za zemljišča plačali hrvaški lastniki, s čimer je bila banka po mnenju tožilstva oškodovana za dobrih 25 milijonov evrov. Denar, ki so ga s prodajo zaslužili, naj bi dvigovali v gotovini in ga izročali Blagusu, ta pa ga je spravil na svoje račune v tujini. Tožilstvo trdi, da je šlo za vnaprej dogovorjen posel, s katerim so akterji za lastno korist oškodovali mariborsko banko.
Kovačič, Manja Skernišak, Cekov in Šujica naj bi preko kreditnega odbora in članstva v nadzornem svetu Multiconsulta s svojim vplivom dosegli, da je banka podjetju odobrila osem kreditov za nakup poslovnih deležev, preko katerih je nato podjetje prišlo do parcel.
Obtožnico je specializirano državno tožilstvo sicer vložilo zoper enajst oseb, štiri slovenske državljane in šest hrvaških. Postopek zoper peterico Hrvatov, gre za odgovorne v podjetjih, ki so bila po mnenju tožilstva slamnata, je bil izločen. Nekatere med njimi je mariborsko sodišče večkrat neuspešno vabilo na predobravnavne naroke, nato so hrvaškim sodnim organom predlagali prevzem kazenskega pregona, a so na Hrvaškem predlog zavrnili, zato je primer znova prevzelo mariborsko sodišče in ga vodi v ločeni zadevi.
Čas za preverjanje senata
Potem ko je sodnica Danila Dobčnik Šošterič predstavila senat, ki bo razsojal v zadevi – ob njej sta sedela še dva sodnik porotnika –, se je oglasil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, Kovačičev zagovornik, in dejal, da je predobravnavne naroke v tej zadevi vodila druga sodnica, ki se je nato izločila. »Ker se danes prvič srečamo s senatom v tej sestavi, obramba ni imela možnosti, da izrazi morebitne pomisleke, povezane s sestavo senata,« je dejal odvetnik. Da potrebujejo čas, da ugotovijo, ali je bil senat sestavljen po pravilih sodnega reda. Ali je prejela sodnica primer kot »naravni« sodnik, torej po pravilih, ki so določena za dodelitev zadev sodnikom, pa tudi, ali obstajajo kakršni koli pomisleki glede neodvisnosti sodnikov porotnikov, je obrazložil odvetnik. Ob tem je dodal tudi, da obramba predlaga združitev vseh postopkov, ki izhajajo iz obtožnice specializiranega tožilstva, saj so hrvaški državljani obtoženi kot »pomagači«. Da bi šlo za kršitev pravice do obrambe Matjažu Kovačiču, če hrvaških podjetnikov ne bi bilo mogoče izprašati o okoliščinah poslov, ki so navedeni v obtožnici. S predlogoma se je strinjal tudi odvetnik Valter Bogataj, zagovornik Manje Skernišak.
Po posvetu je sodnica Danila Dobčnik Šošterič ugodila predlogu obrambe, da se pred začetkom sojenja pozanima o sestavi senata, in sojenje preložila na začetek junija. O tem, ali se bodo v enega združili trije postopki v zadevi, pa bo senat še odločal.
Tožilka Mojca Petan Žura je po končani obravnavi ocenila, da gre za pričakovan manever in da so predlogi obrambe namenjeni zgolj zavlačevanju. Da bodo mogoče v nadaljevanju sojenja hrvaške državljane poklicali na sodišče kot priče, je navedla. Če bi se vsi postopki združili v enega, bi to pomenilo dolgotrajen proces, ki bi ga bilo težko končati do zastaranja. Rok za zastaranje za prva dejanja nastopi že leta 2026.
Da gre za manever zavlačevanja, je ocenil tudi odvetnik Velimir Cugmas, pooblaščenec Nove KBM. Poudaril je, da je v interesu njegove stranke, da se zadeva konča. »Vabila na obravnavo smo prejeli že sredi marca, tam je bila predsednica senata že podpisana in obramba je imela dovolj časa, da bi preverjanje senata že opravila. Žal je sodnica nasedla na ta manever obrambe,« je dejal Cugmas.
