ZDA so v prejšnjem tednu spustile ključno obrestno mero za 50 bazičnih točk, kar predstavlja pomembno spremembo v monetarni politiki ameriške centralne banke Fed. Tudi samo znižanje je relativno agresivno, saj se načeloma obrestna mera dviga ali spušča za 25 bazičnih točk. Nižanje obrestnih mer pomeni pozitivno novico za bolj tvegane naložbe, kot so denimo delnice ali kriptovalute, ki predstavljajo ekstrem na spektru tveganja. Sicer je zdaj vprašanje, ali bo gospodarstvo ZDA zdržalo naslednjih nekaj mesecev, saj bo potreben čas, preden se bo učinek nižjih obrestnih mer poznal v realnem gospodarstvu.

Za še agresivnejši pristop so se odločili na Kitajskem. Ljudska banka Kitajske (PBOC) je sporočila, da je znižala stopnjo obveznih rezerv za celinske banke za 50 bazičnih točk, hkrati pa je znižala sedemdnevno obrestno mero reverznega repo posla – obrestno mero, po kateri si centralna banka izposoja sredstva od poslovnih bank – za 20 bazičnih točk na 1,5 odstotka. Poleg tega je centralna banka znižala zahtevo po minimalnem predplačilu za hipotekarna posojila na 15 odstotkov.

Monetarna politika največjih gospodarstev je ključna za dogajanje na kapitalskih trgih in kriptovalute pri tem niso nobena izjema. Nedavno dogajanje kaže na pomemben obrat v politikah centralnih bank, ki so v zadnjih letih predominantno zatiskale pasove in vodile restriktivno politiko. Obrat je občutiti na kapitalskih trgih, saj je ameriški indeks SP500 na najvišji točki v zgodovini, prav tako cena zlata. Zbujati se je začel kitajski delniški trg, bitcoin se bliža svoji najvišji vrednosti. Na srednji in dolgi rok so obeti za tvegana sredstva dobri.