Pregled letošnjega letalskega prometa začnimo z ljubljanskim letališčem. V zimskem voznem redu, ki bo trajal do 29. marca 2025, bo s 14 letalskimi prevozniki iz slovenske prestolnice mogoče potovati na 16 rednih povezavah – 16-krat na teden v Beograd, dvakrat na dan v Frankfurt, Carigrad in Zürich, 10-krat na teden v München, vsak dan v Pariz in Dubaj, šestkrat na teden v Varšavo, štirikrat na teden v Bruselj in London (Gatwick), trikrat na teden v Podgorico, Skopje in Amsterdam, dvakrat na teden v Niš, do dvakrat na teden v Rigo in Luksemburg. V primerjavi z lansko zimsko sezono bodo pogostejši leti do vozlišč v Münchnu in Zürichu. Zimsko mrežo letov bodo dopolnjevali čarterski leti na 15 destinacij – v Italijo (Apulija, Sicilija), grški Solun, na Portugalsko (Porto, Azori), v Španijo (Madrid, Tenerife, Gran Canaria), na Zelenortske otoke, v turško Antalyjo, na Malto, v egiptovsko Hurgado, finski Rovaniemi ter Prištino in tudi Pariz.
Na ljubljanskem letališču do konca septembra z 1.135.301 odpremljenim potnikom v primerjavi z enakim lanskim obdobjem dosegajo 16,8-odstotno rast, do konca leta pa pričakujejo nekaj več kot 1,4 milijona potnikov ali 92-odstotno številko iz predkoronskega leta 2019, kjer pa ne upoštevajo zdaj že za vedno izgubljenih okoli 200.000 transfernih potnikov prek Ljubljane za Balkan. Obenem pri Fraportu Slovenija, upravljalcu ljubljanskega letališča, dodajajo, da povezave v Carigrad, Zürich, Bruselj, Varšavo, Beograd in Skopje že presegajo predkoronske ravni potniškega prometa. Do oktobra so v Ljubljani pretovorili tudi 9232 ton blaga ali 9,1 odstotka več kot v lanskem tričetrtletju.
V Gradcu šele čez tri leta, v Trstu že letos rekordno
Z letošnjo sezono so lahko zadovoljni tudi na Letališču Portorož, kjer so v letu 2024 (od januarja do septembra) obravnavali 19.771 potnikov. To je tudi 44 odstotkov več kot pandemijskega leta 2020 in celo 17 odstotkov več od doslej rekordnega leta 2019. Na portoroškem letališču lahko pristanejo največ 60-sedežna letala. Z že več let načrtovanim 200-metrskim podaljšanjem letališke steze, ki je še ni na vidiku, bi lahko na portoroškem letališču pristajala tudi do 100-sedežna letala. Še bolj mačehovski odnos infrastrukturnega ministrstva je do mariborskega letališča, kjer navzven sicer lepa letališka stavba z letno kapaciteto do 600.000 potnikov ob deževju od junija tudi zamaka. »Na letališču Edvarda Rusjana Maribor je bilo letos do 30. septembra prepeljanih 1992 potnikov, od tega 1335 potnikov do 7. junija, ko je letališče prizadela ujma z močnim deževjem in točo. Po tem datumu letališče deluje v omejenem obsegu, pri čemer oskrba enot helikopterske nujne medicinske pomoči deluje nemoteno. Redne ali čarterske linije v sezoni 2024/25 (za zdaj) niso predvidene,« odgovarja Tina Bučić iz državnega DRI, ki je upravitelj mariborskega letališča.
Spodbudnejše rezultate dosega Mariboru bližnje letališče v avstrijskem Gradcu. Do 28. oktobra so tam našteli 710.000 potnikov ali okoli 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, med njimi je bilo šest odstotkov potnikov iz Slovenije. Wolfgang Grimus in Jürgen Löschnig, predsednik in član uprave Letališča Gradec, sta ob tem na nedavni novinarski konferenci v Gradcu do konca leta napovedala približno 820.000 potnikov ali 90.000 več kot lani, leta 2019 rekordnih 1.036.929 potnikov pa naj bi presegli šele v letu 2027. Uprava graškega letališča je predvsem zadovoljna, ker letališče, ki je prek Holdinga Graz v lasti avstrijske dežele Štajerske, znova posluje s pozitivnimi številkami. Zavedajo se namreč, da je lokalno letališče izjemno pomembno za njihov turizem in močno lokalno gospodarstvo, kjer pa se poznajo predvsem težave avtomobilske Magne. Tako so v Gradcu s 13.300 pretovorjenimi tonami do konca septembra imeli medletno osem odstotkov manj pretovora. V zimski sezoni stavijo na lete v vozlišča, kot so Frankfurt, München, Dunaj, Zürich in Düsseldorf, pa tudi v Berlin in Hamburg, med čarterskimi destinacijami ponujajo turško Antalyjo, Hurgado ter Tenerife in Gran Canario na Kanarskih otokih.
Na tržaškem letališču pa so v začetku oktobra pozdravili letošnjega milijontega potnika in s tem presegli lanskih rekordnih 932.767 potnikov v celotnem letu. Že letos načrtujejo imeti 1,3 milijona potnikov, v novembru pa prek Rima startajo še s povezavo Trst–Dunaj. Ob številnih italijanskih destinacijah, vključno z Rimom in Milanom ter Sicilijo in Sardinijo, to zimo v Trstu ponujajo Dublin, Tirano, Budimpešto, Bukarešto, poljski Krakov ter za turiste zanimive Malto in španska mesta Barcelono, Valencio in Sevillo. Na rekordnih ravneh posluje tudi zagrebško letališče, kjer so do konca septembra našteli 3.245.294 potnikov ali 15,9 odstotka več kot v lanskem tričetrtletju. S pretovorjenimi 9689 tonami bodo verjetno presegli tudi lani celoletnih 10.859 ton. V Benetkah so do konca avgusta imeli 7,8 milijona potnikov (lani v vsem letu 11,33 milijona potnikov). Tako Zagreb kot Benetke, slednje predvsem s Severno Ameriko, imajo najobsežnejši seznam destinacij, kamor je mogoče poleteti.
Celovec prihodnje leto dodaja nemški Hannover
Celovško letališče je med Slovenci zanimivo predvsem za Korošce, Gorenjce in Ljubljančane. Lani so tam našteli 153.536 potnikov, letos do konca septembra pa 108.189 ali dobrih 14 odstotkov manj kot v lanskem tričetrtletju. V letošnji zimski sezoni bo iz Celovca 13-krat na teden mogoče leteti na Dunaj, od tam pa na 80 različnih evropskih destinacij, pove Barbara Schmoczer - Kuchling iz Letališča Celovec. Redne lete ponujajo še v London (Stansted) in pa v Hamburg. Za prihodnje poletje pa dodatno in na novo nemški Hannover, grški otok Paros, španski Alicante dvakrat in Palmo de Mallorco celo petkrat na teden.
