Osrednji govorci dogodka Se solastništvo zaposlenih obrestuje?, ki so se ga udeležili številni gospodarstveniki in podjetniki, ki razmišljajo o uvedbi modela v lastnih podjetjih, so poudarili, da se modeli solastništva kažejo kot učinkovit način motivacije in generator večje pripadnosti zaposlenih. Povedano drugače: zaposleni delujejo in razmišljajo kot podjetniki - razumejo procese, ki omogočajo uspešno delovanje podjetja, kar privede do večje stabilnosti in boljših rezultatov. Manjša fluktuacija, nižji stroški onboardinga in večja odpornost v času kriz so le še nekateri drugi pozitivni kazalci, ki jih prinaša model solastništva, so izpostavili gostje dogodka.
Zaposleni se še tesneje povežejo z uspehom podjetja
Dr. Jure Knez, predsednik Dewesofta, je povedal, da vstop v lastništvo omogoča zaposlenim, da svojo usodo še tesneje povežejo z uspehom podjetja, solastništvo v Dewesoftu pa ni le finančni konstrukt. Zaposleni v podjetju so vključeni v samo filozofijo podjetja, v načrtovanje in odločanje, s čimer prispevajo k njegovi dolgoročni uspešnosti in rasti. V sistem solastništva v Dewesoftu ni mogoče vstopiti takoj. Vsak novo zaposleni mora najprej eno leto soustvarjati zgodbo podjetja, da lahko postane solastnik. Deleže lahko kupijo samo zaposleni v podjetju. Dewesoft je model solastništva uvedel leta 2016, podjetje pa ima danes že okoli 120 solastnikov. Za dolgoročno stabilnost in uspešnost podjetja je dr. Knez predstavil še pomen družinskih podjetij in fundacij, ki skupaj s solastništvom zaposlenih v svetu gradijo trdne zgodbe podjetij, ki stoletja uspešno poslujejo.
Mag. Matjaž Čemažar iz podjetja Domel je spregovoril o dolgoročni uspešnosti solastništva zaposlenih, ki so ga v podjetju uvedli že leta 1998. Poudaril je, kako so s tem sistemom preprečili sovražni prevzem in ohranili slovensko lastništvo podjetja. Ima pa solastništvo tudi različne poglede, saj zaposleni, ki niso lastniki, dajejo prednost delitvi ustvarjenega skozi delitev dobička zaposlenim, lastniki pa seveda nasprotno, raje imajo delitev dobička preko dividend. Na okrogli mizi, ki jo je vodila mag. Sonja Šmuc, so svoje izkušnje in mnenja delili tudi predstavniki podjetij Halcom, Tiko Pro in INEA: Matjaž Čadež, Kristina Kočet Hudrap in Saša Muhič Pureber, ter Inštituta za ekonomsko demokracijo, ki ga je zastopal Tilen Božič.
Solastniške sisteme treba skrbno načrtovati
Razpravljali so o priložnostih in izzivih, ki jih prinaša solastništvo zaposlenih in vlogi države pri sistemskem razvoju takšnih modelov. Soglašali so, da je solastniške sisteme treba skrbno načrtovati in negovati, da ohranjajo svoje poslanstvo. Največja napaka, ki se lahko pripeti ob postavljanju modela solastništva, pa je, da se pozabi določiti pogoje, po katerih bodo nekoč zaposleni svoje delnice ali deleže prodajali. Gostje so poudarili, da so ti modeli primerni za mnoga slovenska podjetja, ki želijo stabilnost in razvoj, manj pa jim je pomembno, da maksimirajo na kapitalskem donosu. Domači in družinski kapital sta namreč mnogo bolj potrpežljiva kot kapital tujih lastnikov, zato je to okolje, ki daje več prostora, da podjetja organsko razvijejo svoje potenciale
Na dogodku bila predstavljena tudi interesna skupina podjetij z notranjim lastništvom, v kateri je trenutno združeno več kot deset podjetij v solastništvu zaposlenih. Namen te skupnosti je, da si medsebojno deli izkušnje s solastništvom, da vpliva na zakonsko primernejše pogoje za razvoj solastništva in za promocijo solastništva kot zanimivega poslovnega modela.
