Ministrstvo za okolje in prostor je po dobrih dveh letih krški nuklearki (NEK) izdalo okoljevarstveno soglasje, ki ji omogoča podaljšanje obratovanja za naslednjih dvajset let. S tem je končan postopek presoje vplivov na okolje, ki so ga v NEK opravili po lanskem remontu, zadnjem v prvotno predvideni 40-letni dobi obratovanja, s katerim so elektrarno pripravili na obratovanje za naslednjih dvajset let. Stranke in sodelujoče države imajo zdaj trideset dni časa za morebitne pritožbe.
Kot je znano, se je nekaj nevladnih organizacij pritožilo na leta 2017 izdano odločbo agencije za okolje (Arso), po kateri za podaljšanje obratovanja NEK ni potrebna presoja vplivov na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor je njihovo pritožbo zavrnilo, sledila je tožba na upravno sodišče, ki je naposled odločilo, da mora Arso odločati znova. V ponovljenem postopku je tako Arso odločil, da mora NEK za podaljšanje obratovanja vendarle izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljsko soglasje. NEK je tako oktobra 2021 vložil zahtevo za izdajo soglasja, sledila je obsežna, tudi čezmejna presoja vplivov na okolje, pri čemer so sodelovale vse štiri sosednje države in Nemčija. To je prvi tak postopek v Evropi, ki je zaključen, podobni postopki potekajo še v Belgiji in Ukrajini.
Kompleksen in zahteven postopek
Kot je dejal predsednik uprave NEK Stane Rožman, je bil postopek izjemno kompleksen in zahteven. V njem je sodelovalo preko petdeset strokovnjakov iz NEK pa tudi iz slovenske in hrvaške strokovne organizacije. NEK mora sicer zagotoviti še nekaj pogojev, a so postopki v zaključni fazi, denimo desetletni varnostni pregled, za katerega je vse elaborate že zaključila in odobrila uprava za jedrsko varnost. Zaključuje se tudi projekt suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva. Objekt je končan, začenja se testiranje postopka, prenos prvih 592 izrabljenih gorivnih elementov iz bazena v suho skladišče pa se bo začel v marcu in bo zaključen sredi leta.
Navodila za izvedbo presoje vplivov na okolje je pripravila delovna skupina tridesetih držav, ki sta jo vodili Nemčija in Velika Britanija. Od oktobra 2021 do oktobra lani je bilo izvedenih več posvetovanj z javnostmi, z ministrstvi in organizacijami iz vseh omenjenih petih evropskih držav, tehnične konzultacije s skupinami strokovnjakov, italijanska in avstrijska delegacija pa sta si še dodatno ogledali NEK, je pojasnil okoljski minister Uroš Brežan. Eden od elementov, ki so jih ugotavljali pri presoji vplivov na okolje, je bila tudi potresna varnost, ki je skrbela zlasti Avstrijce in Italijane. Ugotovljeno je bilo, da je NEK izvedla številne protipotresne nadgradnje in da je bila že v fazi gradnje grajena potresno varno. Poleg tega je bila ves čas obratovanja ustrezno nadgrajevana, kar na periodičnih varnostnih pregledih sproti preverja uprava za jedrsko varnost. NEK sicer res leži na potresnem območju, a kot so menili ob pregledu, prenese tudi močnejše potrese, kakršna sta bila nedavna v Zagrebu in Petrinji. Takrat se je NEK samodejno izključila, poškodb pa ni bilo. Tudi potresna študija za NEK 2 ugotavlja, da potresnih tveganj ni.
Rožman: Odločilno bo umeščanje v prostor
Po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra je pridobitev okoljevarstvenega soglasja za podaljšano obratovanje NEK »v luči zaostrenih energetskih razmer zelo pomembna novica in daje jasen signal, da imamo v Sloveniji energetske razmere pod kontrolo«. Glede drugega bloka nuklearke pa je dejal, da je treba izvesti še določene postopke pred referendumom o drugem bloku. Zadeva je trenutno v fazi dopolnjevanja vloge za državni prostorski načrt. Po Kumrovih besedah gre za najpomembnejšo investicijo v zgodovini Slovenije, se je pa Slovenija pred tem zavezala zgraditi odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.
NEK danes prispeva dvajset odstotkov slovenske elektrike in sedemnajst odstotkov hrvaške. »Glede na to, da je NEK v najboljši kondiciji doslej, računamo na obratovalno stabilnost tudi v prihodnje,« je dejal Rožman. Kot pravi, Slovenija pri samooskrbi z elektriko sicer zaostaja za 25 do 30 odstotkov, Hrvaška za okoli 25 odstotkov. »Verjamem, da se bodo vzporedno gradili tudi drugi objekti na področju obnovljivih virov, hidroenergije. Odločilno pri tem bo učinkovito umeščanje objektov v prostor,« je še poudaril Rožman.
