V preiskavi, imenovani Datoteke Uber oziroma Uber Files, je sodelovalo več kot 40 novinarskih organizacij, ki so ugotovile, da so pri podjetju izkoriščali občasno nasilne proteste taksistov drugih družb, da bi tej ameriški družbi pridobili podporo javnosti in se izognili regulativnim organom.
V nedeljo objavljena razkritja se nanašajo na več kot 100.000 dokumentov iz obdobja med letoma 2013 in 2017, ki jih je pridobil britanski časnik Guardian in jih posredoval Mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev. Gre za najnovejši udarec za podjetje, ki ga že dlje časa spremljajo številne polemike.
Med drugim je objavljena korespondenca med člani vodstva, v kateri izstopajo sporočila soustanovitelja in nekdanjega izvršnega direktorja podjetja Travisa Kalanicka, ki je moral leta 2017 odstopiti zaradi obtožb o brutalnih praksah upravljanja ter številnih primerih spolnega in psihičnega nadlegovanja, navaja AFP.
»Nasilje zagotavlja uspeh,« naj bi Kalanick sporočil drugim vodilnim v podjetju, ko se je zavzemal za odziv na burne demonstracije taksistov, ki so leta 2016 v Parizu nasprotovali prihodu Uberja na trg.
Uber izkoristil napade na voznike
Uber se je pri hitri širitvi opiral na subvencionirane voznike in znižane cene prevozov, kar je spodkopavalo taksi industrijo, in to »pogosto brez pridobitve dovoljenja za opravljanje storitev«, je poročal ameriški časnik Washington Post.
Uberjevi vozniki po vsej Evropi so se soočili s protesti, saj so se taksisti počutili ogrožene. Preiskava je pokazala, da so »v nekaterih primerih, ko so bili vozniki napadeni, Uberjevi vodilni delavci hitro izkoristili situacijo«, da bi pridobili javno in regulativno podporo.
Po navedbah Guardiana je Uber podobno taktiko uporabil v več evropskih državah, vključno z Belgijo, Nizozemsko, Španijo in Italijo, kjer je mobiliziral voznike in jih spodbujal, naj se pritožijo policiji, da bi Uber s pomočjo medijev in javnosti dosegel popuščanje oblasti.
Kalanickov tiskovni predstavnik je sicer odločno zanikal ugotovitve kot »lažno agendo« in dejal, da »ni nikoli predlagal, da bi Uber izkoriščal nasilje na račun varnosti voznikov«, Uber pa je v nedeljo krivdo pripisal napakam, ki jih je podjetje storilo pod Kalanickovim vodstvom.
Uber velikega zaveznika našel v Macronu
Kot še navaja poročilo preiskave, je iz dosjejev razvidno, da je Uber intenzivno lobiral tudi pri nekaterih vladah, da bi podprle njegovo širitev v posameznih državah, zaveznika pa je našel zlasti v trenutnem francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu.
Francoski časnik Le Monde v poročilu, ki se sklicuje na številne dokumente, sporočila in priče, navaja, da je Uber z Macronom sklenil skrivni dogovor v času, ko je trenutni francoski predsednik med letoma 2014 in 2016 opravljal funkcijo ministra za gospodarstvo.
Šlo naj bi za sporne poteze ministrstva, ki naj bi Uberju pomagale utrditi svoj položaj na trgu v Franciji. Opozicijski poslanci so medtem že obsodili tesno sodelovanje med Macronom in Uberjem.
V podjetju Uber France so za AFP potrdili, da sta bili strani v stiku. Srečanja z Macronom naj bi bila sicer del običajnega opravljanja njegovih ministrskih nalog.
V uradu francoskega predsednika so odgovorili, da je bil Macron kot gospodarski minister »seveda v stiku s številnimi podjetji, vključenimi v temeljite spremembe na področju storitev, ki so se zgodile v omenjenih letih in bi jih bilo treba olajšati z odpravo nekaterih upravnih ali regulativnih blokad«.
Mathilde Panot, predstavnica leve opozicijske stranke Nepokorna Francija, pa je na Twitterju obsodila Macronovo delovanje, ki ga je opisala kot »plenjenje države«. Macrona je ob tem označila za »lobista za ameriško multinacionalko, ki si je prizadeval za deregulacijo delovne zakonodaje«.
Poslovni model prekarnega dela in lobiranja
Poročilo med drugim razkriva temelje, na katerih je bil Uberjev imperij zgrajen. Podjetje je v obdobju največje rasti v 40 državah popolnoma spremenil obstoječi trg prevozništva. Na prvi pogled privlačna ponudba tako za voznike kot tudi potnike se je hitro izkazala kot nevzdržna. Kljub očitnim nepravilnostim pa je podjetje pritiskalo na vlade, naj spremenijo obstoječo zakonodajo, in s tem omogočijo razcvet izkoriščanja.
Podjetje je v želji utišanja vedno bolj glasnih kritik in doseganju sprememb na področju zakonske regulacije dela taksistov načrtoval 90 milijonov dolarjev vredno kampanijo, v kateri bi s pomočjo javnosti, medijev in lobiranja dosegel zaželjeni učinek. Datoteke Uber tako prikazujejo načine, s katerimi se je ameriški mongul dokopal do moči. V nekaterih primerih pa je bil, kljub dobro financirani kampaniji in lobiranju, neuspešen.
Poskusi omejitve Uberja s pomočjo policije, prometnih uradnikov in regulativnih agencij so potekali po vsem svetu. Ponekod so s terenskim delom poskušali kaznovati nelicencirane voznike in zasegli njihove avtomobile, prav tako pa so oblasti večkrat preiskale Uberjeve pisarne v večih državah. Uber se je poskusom upiral z različnimi metodami, med najbolj znanimi pa je t.i »kill switch«. Ob preiskavi pisarne so zaposleni na vodilnih položajih računalniškemu osebju poslali navodila, naj v sistemu blokirajo dostope do glavnih podatkovnih baz podjetja, s tem pa so preiskovalnim službam preprečili dostop do podatkov, ki bi nepravilnosti dokazali.
