V teku je razpis za novega direktorja Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), saj se je dosedanjemu direktorju Andreju Matvozu konec junija iztekel petletni mandat. Po parlamentarnih volitvah je v prvi polovici maja bivša vlada za vršilca dolžnosti direktorja AVK imenovala takratnega državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Zlatka Rateja, in sicer do imenovanja novega direktorja oziroma za obdobje največ šestih mesecev. Potem ko je sredi junija Ratej podal odstopno izjavo, ga je vlada na začetku julija razrešila in za vršilca dolžnosti direktorja AVK imenovala Matvoza.
Popolnjen svet AVK
Na javnem natečaju za novega direktorja AVK, ki se izteče 6. avgusta, lahko pričakujemo kandidaturo le nekaj oseb. Kandidati morajo namreč imeti specifična znanja. Kot izhaja iz razpisnih pogojev javnega natečaja, morajo biti kandidati strokovnjaki za varstvo konkurence in imeti domače oziroma mednarodne izkušnje s tega področja, zlasti delovne izkušnje, objavljanje v strokovni literaturi in druge oblike strokovnega delovanja na področju varstva konkurence. Po neuradnih informacijah se bo za novega direktorja AVK potegoval tudi Matvoz, česar slednji ni želel komentirati. Na njegovo kandidaturo napotuje tudi podatek, da se je pod javni natečaj za direktorja AVK podpisal podpredsednik sveta AVK Franci Pušenjak in ne Matvoz, ki kot direktor predseduje tudi svetu AVK. Po zaključenem kadrovskem postopku sveta AVK bo izbranega kandidata za direktorja moral nazadnje potrditi še državni zbor.
Svet AVK je v polni, petčlanski posadki sicer od konca junija. Po odstopu agrarnega ekonomista z ljubljanske biotehniške fakultete dr. Aleša Kuharja (zaradi osebnih razlogov) in preteku mandata Andreju Prahu je imel svet AVK od prve polovice lanskega leta le tri člane. Na podlagi javnega poziva s konca marca je nova vlada junija predlagala, da se za manjkajoča člana sveta AVK imenujeta Mirjana Rozman in Istok Prodan, ki ju je nato državni zbor potrdil. Oba sta zaposlena na AVK. Po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence se sicer za člana sveta imenuje javni uslužbenec, ki je zaposlen na AVK. Dvema zunanjima članoma sveta – Franciju Pušenjaku in Karli Pintar, ki je na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo generalna direktorica direktorata za notranji trg – se petletni mandat izteče januarja prihodnje leto.
Odločanje o prevzemih
Agencije za varstvo konkurence so po svetu jedrne institucije tržnega gospodarstva, ki preprečujejo razne tržne mahinacije z negativnimi učinki na potrošnike. Med drugim imajo zadnjo besedo pri prevzemih podjetij. Med večjimi zadevami, o katerih trenutno odloča AVK, je prevzem Nove KBM. Madžarska banka OTP se je za prevzem Nove KBM z luksemburško družbo Biser Bidco, ki je v 80-odstotni lasti ameriškega finančnega sklada Apollo, petinski lastniški delež pa obvladuje Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), dogovorila maja lani. Med drugimi mora AVK sprejeti še odločitev o prevzemu Sberbank s strani Nove Ljubljanske banke.
Eno od zahtevnejših odločitev o prevzemih na slovenskih tleh predstavlja načrtovani prevzem družbe OMV Slovenija, ki ima v Sloveniji 120 bencinskih servisov. Z madžarsko skupino Mol, ki ima v Sloveniji 53 bencinskih servisov, so avstrijski lastniki OMV Slovenija pogodbo sklenili junija lani. Zaradi zahtevnosti in čezmejnih učinkov je AVK odločitev o prevzemu OMV Slovenije že pred približno enim letom prepustil evropski komisiji. Ta je po opravljeni predhodni preiskavi, v kateri je ugotovila, da bi transakcija lahko zelo zmanjšala konkurenco na maloprodajnem trgu za pogonska goriva v Sloveniji, v juniju sprožila poglobljeno preiskavo načrtovanega prevzema. Po pojasnilih poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, se poglobljenih preiskav prevzemov evropska komisija ne loteva pogosto.
