Globalna primerjava pokojninskih sistemov je ponovno pokazala, da so glede na ustreznost, vzdržnost in integriteto najboljši nordijski pokojninski sistemi. Global Pension Index 2022 je namreč pokazal, da so na vrhu lestvice Islandija, na drugem oziroma tretjem mestu pa sta Nizozemska in Danska.

Kako vzbuditi večje zaupanje?

Poročilo o primerjavi pokojninskih sistemov glede na njihovo ustreznost, vzdržnost in integriteto skuša odgovoriti na naslednja vprašanja: Kakšne ugodnosti bodo verjetno lahko izkoristili prihodnji upokojenci? Ali lahko zdajšnji sistemi še zagotavljajo rezultate, ne glede na demografske in finančne izzive? Ali so zasebni pokojninski načrti urejeni tako, da spodbujajo dolgoročno zaupanje? Najpomembnejši cilj raziskave je primerjati pokojninske sisteme na podlagi 50 kazalnikov, opozoriti tudi na nekatere pomanjkljivosti in predlagati možne spremembe, ki bi lahko povečale vzdržnost in preglednost ter v ljudeh vzbudile večje zaupanje v pokojninski sistem.

V raziskavo vključenih
kar 44 pokojninskih sistemov

V letošnjo primerjavo je bilo vključenih 44 držav z vsega sveta. Njihove pokojninske sisteme so ocenjevali na podlagi 50 kazalnikov, ki so razdeljeni v tri skupine. Podindeks ustreznost oziroma primernost predstavlja zagotovljene koristi, skupaj z nekaterimi pomembnimi značilnostmi zasnove sistema. Podindeks vzdržnost je usmerjen v prihodnost in uporablja različne kazalnike, ki bodo vplivali na verjetnost, da bo zdajšnji sistem v prihodnosti lahko zagotovil koristi državljanom. Podindeks integriteta vključuje številne zakonodajne zahteve, ki vplivajo na splošno upravljanje in delovanje sistema, to oboje pa vpliva na stopnjo zaupanja državljanov vsake države v njihov sistem. Skupna vrednost indeksa za vsako državo predstavlja tehtano povprečje treh podindeksov. Uporabljena utež za ustreznost oziroma primernost je 40 odstotkov, 35 odstotkov za podindeks vzdržnosti in 25 odstotkov za integriteto. Na podlagi letošnje raziskave je na prvem mestu pokojninski sistem Islandije, sledita Nizozemska in Danska, pri čemer je vsaka od teh držav leta 2022 prejela oceno A, torej je pri teh državah indeks večji od 80. Noben sistem v letošnjem indeksu nima najslabše ocene E, kar bi se zgodilo, če bi bila vrednost indeksa pod 35. Rezultat med 35 in 50 ima oceno D, v skupino B in C so uvrščene države z indeksom od 50 do 80. Sisteme z oceno A so avtorji poročila opisali kot prvovrstne in stabilne sisteme, ki zagotavljajo dobre ugodnosti in uživajo visoko stopnjo zaupanja.

Islandski pokojninski sistem, ki je prvi na lestvici, ima tri močne stebre in obsega osnovno državno pokojnino, ki je sestavljena iz osnovne pokojnine in dodatka. Imajo še obvezen sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerega vplačujejo tako delodajalci kot zaposleni. Poleg tega imajo na voljo tudi prostovoljno dodatno pokojninsko varčevanje. Tako ima ob upokojitvi vsak posameznik najmanj dva oziroma tri ločene vire dohodkov.

Slovenija bi bila ocenjena podobno kot Italija

Global Pension Index Slovenije ne zajema, vendar Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A pravi tako: »Slovenija bi prej dobila oceno C kot B, podobno kot Italija. Naš pokojninski sistem ima, če ga primerjamo z drugimi, danes še visoke stopnje nadomestitev, zato bi visoko kotirali po prvem podindeksu primernosti, saj vemo, da so zadnji popravki pokojninske zakonodaje še ustavili nižanje pokojnin za ženske, za moške pa se te zvišujejo. Po drugih dveh podindeksih, torej po vzdržnosti in integriteti, pa imamo še veliko prostora za izboljšanje. Zadnji popravki pokojninske zakonodaje pri nas so se delali le za dostojnost prihodkov, vzdržnosti niso obravnavali, ta pa je najpomembnejša za to, kakšne dohodke bo lahko sistem zagotavljal prihodnjim upokojencem. Tudi po stopnjah zaposlitve starejših smo po številnih primerjavah na repu, saj se pri nas večina zaposlenih upokoji ob prvi možnosti. Po 22 letih obstoja drugega pokojninskega stebra je vanj vključena dobra polovica zaposlenih, vendar so vplačila manjša, zato so tudi sredstva, na podlagi katerih se izplačujejo dodatne pokojnine, razmeroma majhna. Tako bi se moralo nujno rešiti vprašanje, kako povečati vplačila in kako v drugi steber vključiti še preostalo polovico zaposlenih, ki danes še ne varčuje. S tem bi večini zaposlenih zagotovili, da bi v prihodnje ob upokojitvi poleg javne dobivali še dodatno pokojnino iz ločenega vira. Prav tako imamo tako imenovani tretji pokojninski steber slabo razvit. Slovenci večinoma varčujemo v bančnih depozitih in nepremičninah, oboje pa je daleč od primerne oblike dolgoročnega varčevanja. Tudi preglednost našega pokojninskega sistema je nekaj, kar bi lahko izboljšali z zelo malo sredstvi, saj med ljudmi ni zavedanja oziroma predstave, na kakšno javno pokojnino lahko računajo. Vendar tega čez noč brez načrtnega dolgoročnega dela ne moremo izboljšati.«

Kakšne pa so želje upokojencev?

V ločeni raziskavi so primerjali tudi, kaj si zaposleni ob upokojitvi želijo oziroma kaj pričakujejo od svojega pokojninskega sistema. Glavni vidiki so stabilnost, vzdržnost, prilagodljivost in preglednost, predvsem pa si nihče ne želi poslabšanja svojega življenjskega standarda. Tako so v luči demografskega obrata, ki že poteka in prinaša vedno večje deleže starejših oseb ter vedno manjše deleže delovno aktivne populacije, pokojninski sistemi večine držav na veliki preizkušnji.