}Novi Ljubljanski banki (NLB) je spodletel poskus prevzema Addiko Bank, ki je do leta 2016, ko je bila prevzeta in preimenovana, poslovala pod razvpitim imenom Hypo Alpe Adria. Zaradi lastniških razmerij v Addiko Bank, ki ima sedež na Dunaju, v Avstriji pa ne opravlja bančnih poslov, takšen rezultat poskusa prevzema ni niti malo presenetljiv.
Srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki je prek AIK banke lastnik Gorenjske banke, je s povezanimi osebami približno 10-odstotni lastnik Addiko Bank. Njegovo podjetje Agri Europe je maja objavilo prevzemno ponudbo za nakup 17 odstotkov delnic Addiko Bank, ki se je po podaljšku iztekla minuli teden. Ponudbo so sprejeli le delničarji, ki imajo skupaj v lasti 0,07 odstotka delnic. Razlog za takšen izid je bila nizka ponudba v višini 16,24 evra za delnico. Po drugi strani je ponudba NLB na začetku junija sprva znašala 20 evrov, dober mesec kasneje, ko so jo povišali, pa 22 evrov za delnico. Pred meseci je v lastništvo Addiko Bank prek podjetja Alta Pay Group vstopil še srbski magnat Davor Macura, ki je med drugim lastnik beograjske Alta banke. Toda pred dnevi so bile na pobudo Evropske centralne banke podjetjema Alta Pay Group in Diplomat Pay, ki je v lasti Stefana Rodića, zaradi usklajenega delovanja in kršitve zakonodaje odvzete glasovalne pravice za približno 20 odstotkov delnic Addiko Bank.
Prevzem Addiko Bank je NLB potihoma snovala dlje časa. V času, ko je objavila prevzemno ponudbo, tega po naših podatkih še ni nameravala storiti. Toda ker je Kostić maja z objavo prevzemne ponudbe za nakup 17-odstotnega paketa delnic presenetil, se je morala NLB, ki tudi po fuziji Nove KBM in SKB banke po bilančni vsoti še naprej ostaja največja banka na slovenskih tleh, podvizati.
Večinoma kreditira prebivalstvo
Ker je poskus prevzema potekal prek borze, se v NLB s podrobnostmi poslovanja Addiko Bank v poglobljenem skrbnem pregledu, kar je stalnica pri prevzemih neborznih organizacij – s tem se je mogoče izogniti morebitnim okostnjakom v omarah – niso mogli seznaniti. Cena v višini 22 evrov, ki je predstavljala približno 0,6-kratnik knjigovodske vrednosti delnice Addiko Bank, je bila po ocenah poznavalca razmer korektna, upoštevaje, da se bodo zaslužki bank zaradi zniževanja obrestnih mer krčili. Vključevala je tudi premijo v višini 34,4 odstotka v primerjavi s tehtanim povprečjem borzne cene zadnjih šest mesecev v višini 16,37 evra na delnico na dan 14. maja, torej zadnji trgovalni dan, preden je NLB objavila prevzemno namero za nakup delnic Addiko Bank.
V državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, ima NLB strateški interes, skupino Addiko Bank pa sestavlja šest bank v Sloveniji, BiH, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem; skupaj imajo okoli 150 poslovalnic. Uspešno zaključen prevzem bi NLB med drugim omogočil, da bi skozi stranska vrata naposled vstopila na hrvaški trg, ki je za slovenske banke zaprt že približno tri desetletja – zaradi odmevne zgodbe hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki. Povrhu tega je za NLB Addiko Bank zelo privlačna prevzemna tarča, ker slednja v pretežni meri kreditira prebivalstvo. Poleg višjih obresti, ki jih prejema v primerjavi s kreditiranjem podjetij, takšna taktika Addiko Bank prinaša bistveno nižja tveganja glede morebitnega prenehanja odplačevanja posojil komitentov. Če fizične osebe kršijo obveznosti iz kreditnih pogodb, je končni izid za banke v povprečju bistveno boljši, kot če bankrotirajo podjetja, nato pa se njihovo premoženje razprodaja v stečajnih postopkih. Povedano drugače, posojila za prebivalstvo so v povprečju bolje zavarovana.
Prevzemno ponudbo NLB so sprejeli delničarji, ki skupaj obvladujejo 36,39 odstotka vseh delnic Addiko Bank. A da bi ta uspela, bi jo morali prevzeti delničarji, ki obvladujejo vsaj 75 odstotkov kapitala. Visok prevzemni prag so si v NLB zastavili s ciljem, da bi lahko v naslednjem koraku konsolidirali lastništvo, nenazadnje pa tudi zato, da bi imeli vpliv na statutarne spremembe, smo izvedeli neuradno. Po pojasnilih NLB ponudbe v skladu z avstrijsko prevzemno zakonodajo ne bodo podaljšali.
{infobox}112047{/infobox
Čakanje na pravi trenutek
Kaj se bo v prihodnje dogajalo z NLB, je težko napovedovati. Možnosti, da bi se v prevzem podal Macura s povezanimi osebami, potem ko so mu bile odvzete glasovalne pravice, so po ocenah poznavalcev razmer pičle. Kostić, ki je letos in lani delnice Addiko Bank kupoval po bistveno nižjih vrednostih od aktualnih borznih vrednosti, bi sicer lahko strnil svoje vrste in se odločneje podal v prevzemni boj. To bi lahko storil tudi marsikdo drug. Toda v tem primeru bi naletel na močno tekmico iz Slovenije – NLB. Ta pri prevzemnih namerah glede Addiko Bank po naših podatkih namreč še zdaleč ni vrgla puške v koruzo. Nasprotno, ostala bo na preži in čakala na pravi trenutek. Po vsej verjetnosti se bosta Davor Macura in Stefan Rodić, lastnika podjetij, ki so jima bile odvzete glasovalne pravice, prej ali slej odločila svoje delnice, za katere sta plačala več deset milijonov evrov, prodati, je ocenil eden od naših sogovornikov, ki ni želel biti imenovan. Če se bo NLB odločila za vnovičen prevzemni poskus Addiko Bank, ji verjetno ne bo treba čakati leto dni, saj lahko po avstrijski zakonodaji tamkajšnjo agencijo, ki nadzoruje trg vrednostnih papirjev, za dovoljenje za ponovni prevzem zaprosi že jutri. Pri avstrijskih regulatorjih pa je NLB zelo dobro zapisana, smo izvedeli neuradno.
Po spodleteli ponudbi je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak med drugim dejal, da so vsem delničarjem predlagali pregledno ponudbo in jim poskušali omogočiti prodajo delnic po enakih pogojih ter za primerno ceno. »Razumemo in spoštujemo to, da je vsi delničarji niso ocenili kot take in je niso sprejeli, čeprav ostajamo prepričani, da številne prednosti in strateške koristi morebitne povezave obeh skupin ostajajo nespremenjene.« Upoštevaje ceno za delnico v višini 22 evrov, ki jo je ponujala NLB, bi jo nakup vseh delnic Addiko Bank stal 429 milijonov evrov.
Fuzija SKB banke in Nove KBM
Z današnjim dnem bo SKB banka pripojena k Novi KBM, slednja pa se bo preimenovala v OTP bank. Po obsegu kreditov je to po novem največja, po bilančni vsoti pa za NLB druga največja banka na slovenskem trgu. Po pojasnilih Nove KBM je bilančna vsota skupine OTP v Sloveniji, ki vključuje obe banki, dve lizinški podjetji, ki sta doslej poslovali v okviru skupine SKB, in podjetje za faktoring, ki je delovalo v okviru skupine Nova KBM, konec junija znašala 15,1 milijarde evrov. Koliko od približno skupaj 2500 zaposlenih v obeh bankah bo zaradi združitve izgubilo službe, še ni znano. Kot so povedali v Novi KBM, bo optimizacija števila zaposlenih potekala v manjšem obsegu, večinoma v primerih podvajanja delovnih mest.
