Družbe, ki so zavezane k reviziji, morajo revidirana letna poročila Ajpesu posredovati v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. Za veliko večino to pomeni do konca avgusta, sem in tja pa se najde kakšna družba, predvsem iz tujine, v kateri se poslovno leto razlikuje od koledarskega. Družbe, ki niso zavezane k revidiranju, in samostojni podjetniki morajo letno poročilo oddati v treh mesecih po koncu poslovnega leta.

Kot je pojasnil profesor z mariborske pravne fakultete dr. Saša Prelič, je letno poročilo nekakšno pravno spričevalo gospodarskega subjekta. »Poenostavljeno povedano, letno poročilo skozi računovodske izkaze, ki ga sestavljajo, izkaže poslovanje gospodarske družbe v poslovnem letu, na katero se nanaša.«

Nemalokrat se dogaja, da številne družbe pri oddaji letnega poročila zamudijo zakonsko določen rok, v skrajnih primerih, ko se njihova življenjska pot tako ali drugače končuje, pa ga sploh ne oddajo. V letošnjem letu so rok med drugimi zamudili v Engrotušu, ki obvladuje trgovsko verigo Tuš. Po pojasnilih Engrotuša so Ajpes vnaprej obvestili o zamudi pri oddaji letnega poročila za leto 2023, do katere je prišlo, ker še usklajujejo podrobnosti z revizorji. Po pojasnilih Ajpesa doslej revidiranega letnega poročila za leto 2023 še ni oddalo 84 družb, ki so zavezana k revidiranju računovodskih izkazov in se jim je rok za predložitev podatkov že iztekel. Nerevidirane podatke iz letnih poročil za javno objavo je predložilo pet od teh 84 družb. Za leto 2022 revidiranega letnega poročila ni oddalo 40, za leto 2021 pa 20 družb.

Dolžnosti organov družbe

Po Preličevih ​ pojasnilih je korporacijskopravna dolžnost organov družbe, da na predpisan način sestavijo letno poročilo in ga sprejmejo pravočasno ter celovito. V delniških družbah je dolžnost uprave, da letno poročilo sestavi in ga pravočasno posreduje nadzornemu svetu v potrditev. Ko ga ta potrdi, je letno poročilo sprejeto, kar ima za posledico zlasti ugotovitev, ali je družba poslovala z dobičkom ali ne. »Sprejetje letnega poročila je torej na neki način polaganje računov poslovodstva in nadzornega sveta družbe njenim lastnikom, delničarjem oziroma drugim imetnikom deležev,« je povedal Prelič.

Letno poročilo je pomembno najprej za lastnike, je nadaljeval Prelič, saj izkaže, ali obstaja bilančni dobiček in koliko znaša, če obstaja. O uporabi bilančnega dobička so v nadaljevanju upravičeni odločati izključno imetniki deležev, ki pa sprejetega letnega poročila ne smejo spreminjati in vanj posegati. »Obenem ima letno poročilo sporočilno oziroma informativno vrednost tudi za različne zunanje deležnike, družbine poslovne partnerje, njene upnike, potencialne investitorje in nasploh zainteresirano javnost. Razkriva namreč premoženjsko, profitno in kapitalsko stanje družbe v določenem času. Če poenostavimo: kaže, kaj družba ima, torej stanje njenega premoženja oziroma sredstev ter finančne vire,« je povedal Prelič.

Od prekrškovnih do korporacijskih sankcij

Po njegovih besedah je letno poročilo kot pravni akt za delovanje družbe izjemnega pomena. Če organi, ki so pristojni za sestavo in sprejemanje letnega poročila, s tem povezane dolžnosti kršijo, so za kršitve predpisane različne sankcije. Po pojasnilih Ajpesa zakon o gospodarskih družbah določa, da se z globo od 6000 do 30.000 evrov za prekršek kaznuje velika družba, od 4000 do 20.000 evrov srednja družba, od 1000 do 10.000 evrov majhna družba, od 500 do 5000 evrov pa mikro družba, če letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilom ali popravljenega letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila oziroma spremembe revizorjevega poročila ne predloži v predpisanih rokih. Za odgovorno osebo, ki stori prekršek, je predpisana globa od 300 do 2500 evrov. Po mnenju poznavalca razmer je najvišja zagrožena globa za velika podjetja nizka, zato se tistim, ki želijo skrivati slabe podatke, splača, da letna poročila objavljajo z zamudo.

Po Preličevih opozorilih so poleg prekrškovnih sankcij v obliki globe predpisane tudi korporacijske sankcije, ki so za družbo lahko tudi usodne. Z vidika poslovodstva lahko nesestavitev letnega poročila v predpisanih rokih predstavlja kršitev zakonsko določenih dolžnosti, kar lahko konstituira utemeljen razlog za odpoklic. »Hkrati lahko to, če traja dalj časa, kaže tudi na nedelovanje poslovodstva v določenem obdobju. Nedelovanje poslovodstva pa je zakonsko določen razlog za prenehanje tako delniške družbe kot tudi družbe z omejeno odgovornostjo, nad katero se v takem primeru lahko izpelje prisilna likvidacija,« je pojasnil Prelič. Ob tem je dodal, da okoliščina, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila Ajpesu zaradi javne objave, sproži domnevo, da je prenehala poslovati, kar posledično upravičuje njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije.