Indeks Nasdaq, ki vključuje delnice kotirajočih na elektronski borzi Nasdaq, je v sredo prvič v zgodovini presegel mejo 20 tisoč točk, kar je le dobra štiri leta po tem, ko je dosegel vrednost 10 tisoč točk. Tudi letos tehnološki indeks Nasdaq izstopa z najhitrejšo rastjo med tremi najpomembnejšimi ameriškimi indeksi. V letošnjem letu, je pridobil 36 odstotkov, merjeno v evrih brez prejetih dividend, medtem ko se je vrednost indeksa S&P 500 v tem času povišala za 33 odstotkov, industrijsko usmerjenega indeksa Dow Jones pa »le« za 22 odstotkov. Glavni »krivec« za hitrejšo rast prvaka so bile tudi v tem letu tehnološke delnice z Nvidio in Teslo na čelu. Proti koncu leta nameravajo vanj uvrstili tudi družbo MicroStrategy. Cena delnice se je od začetka leta skoraj popeterila, zanimiva pa je zaradi tega, saj je največji korporativni lastnik digitalne valute Bitcoin. V lasti naj bi imela okoli 423 tisoč bitcoinov, pridobivati jih je začela leta 2020, veliko nakupov je opravila tudi letos, ko je cena kriptovalute pričela hitreje naraščati. Njihova povprečna nakupna cena bitcoina naj bi bila okoli 58 tisoč dolarjev, medtem ko se trenutna cena bitcoina giblje malo nad 100 tisoč dolarji.
Odličen petek so imeli delničarji družbe Broadcom, saj je cena delnice zaradi dobrih poslovnih rezultatov in še boljših obetov poskočila kar za 24 odstotkov. Broadcom je eden izmed večjih dobaviteljev polprevodnikov za Apple in številna druga tehnološka podjetja. Iz podjetja so namreč sporočili, da so prihodki od prodaje s področja umetne inteligence letos zrasli za 220 odstotkov, obeti za prihodnja tri leta pa so prav tako odlični. Tržna kapitalizacija podjetja je prvič presegla tisoč milijard dolarjev ter se s tem pridružila elitnemu klubu največjih (Apple, Nvidia, Microsoft, Amazon, Meta, Tesla in TSMC).
V tem tednu so temeljno obrestno mero nižale tri pomembe centralne banke. Pri tem je najbolj presenetila švicarska centralna banka (SNB), ki je znižala obrestno mero za 0,5 odstotne točke na 0,5 odstotka. Podobno je storila tudi kanadska centralna banka, ki je obrestno mero znižala za 0,5 odstotne točke na 3,25 odstotka. Povsem pričakovano je obrestno mero znižala tudi Evropska centralna banka, in sicer za 0,25 odstotne točke ter depozitno obrestno mero ustavila pri 3 odstotkih. S tem so vrgli rokavico ameriškemu Fed-u, ki zaseda v prihodnjem tednu.
Kapitalski trgi so sicer z visoko verjetnostjo prepričani, da bo tudi tokrat Fed obrestno mero nižal za 0,25 odstotne točke, vendar se že vidijo prvi zametki inflacije. V sredo objavljena ameriška novembrska inflacija (CPI) je na letni ravni dosegla pričakovanih 2,7 odstotka, naslednji dan pa je inflacija na ravni proizvajalcev (PPI) s 3-odstotno letno rastjo nepričakovano presenetila (gre namreč za najvišjo stopnjo po februarju 2023). Ključno vprašanje ostaja, kdaj bodo centralne banke prenehale z nižanjem obrestnih mer; nekatere verjetno že kmalu v prihajajočem letu.
