Iz podatkov v zadnjih dneh objavljenih letnih poročil trgovskih verig je razvidno, da so se bili dobavitelji prisiljeni odpovedati delu marž. Rast nabavne vrednosti blaga je namreč občutno nižja od inflacije pri hrani in pijači. V kratkem bi na maloprodajnem trgu živil lahko prišlo do korenite spremembe.
Na poslovanje trgovskih verig v preteklem letu pa tudi letos je zelo vplivala skokovita rast cen energentov in nekaterih izdelkov na veleprodajnih trgih, v nekaterih obdobjih pa tudi motnje pri dobavah blaga. K lanskoletni inflaciji v višini 10,3 odstotka so največ, 3,1 odstotne točke, prispevale v povprečju za 18,6 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, je razvidno iz podatkov Statističnega urada RS (Surs).
Da bi omejila rast cen hrane, je vlada ukrepala s popisom cen košarice izdelkov, ki je še vedno aktualen. Temu je sledil pritisk trgovcev na dobavitelje, ki so se bili prisiljeni odpovedati delu svojih marž, je opozoril poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan. To je razvidno tudi iz podatkov v zadnjih dneh objavljenih letnih poročil trgovskih družb, ki smo jih analizirali, z izjemo italijanskega Eurospina. Če nekoliko poenostavimo: nabavna vrednost prodanega blaga pri trgovcih je bila za nekaj odstotnih točk nižja od lanskoletne povprečne inflacije pri hrani in brezalkoholnih pijačah. Ob predpostavki, da so se količine prodanega blaga na medletni ravni v preteklem letu povečale, to pomeni, da je bila dejanska rast nabavne vrednosti blaga še nižja. Zaostajanje nabavne vrednosti blaga za inflacijo pa pomeni, da so trgovci pri dobaviteljih v povprečju dosegli znižanje njihovih marž.
Po skupni površini prodajnih mest na prebivalca je slovenski maloprodajni trg s prehrano eden najbolj konkurenčnih v Evropi. Kako majhne so razlike med trgovci, nakazuje podatek o popisu hrane kmetijskega ministrstva. Po nekaj dni starih podatkih je najvišja vrednost osnovne košarice živil znašala 29,35 evra, najnižja pa 27,68 evra. Povprečna vrednost v višini 28,5 evra je najnižja doslej in je od primerljive košarice iz sredine avgusta nižja za dobrih pet evrov. Zaradi naraščajočih cen se sicer proda več hrane v različnih akcijah, povečuje se tudi prodaja trgovskih znamk izdelkov, povpraševanje po neživilskih izdelkih pa se zmanjšuje, je pojasnil eden od naših sogovornikov.
Spar se približuje Mercatorju
Slovenski maloprodajni živilski trg bi lahko kmalu doživel korenito spremembo. Nemška trgovska veriga Rewe, ki je lani ustvarila več kot 84 milijard evrov prihodkov od prodaje, bi lahko že v kratkem prevzela Engrotuš, torej trgovsko verigo Tuš. Od finančnega prestrukturiranja je – prek podjetja AH Invest 1 – njen 80-odstotni lastnik finančni sklad Alfi, petinski delež pa je zadržal ustanovitelj podjetja Mirko Tuš. Za nakup Engrotuša se zanima tudi hrvaška Fortenova grupa, lastnica Mercatorja, vendar je Rewe od lastnikov Engrotuša pridobil ekskluzivno pravico za izvedbo skrbnega pregleda in nadaljnja pogajanja o prevzemu. Skrbnega pregleda so se Nemci lotili temeljito. Kot smo izvedeli, so med drugim obiskali številne največje slovenske dobavitelje Tuševim prodajalnam. Če bo posel uspešno zaključen, je predvideno, da bodo 43 drogerij izdvojili iz Engrotuša, njihova lastnica pa bi postala Tuševa hči. Njegov sin, Andraž Tuš, ki je zdaj del vodstvene posadke Engrotuša, pa naj bi postal lastnik sedmih prodajaln cash & carry, ki se ukvarjajo z veleprodajo.
Ob morebitnem vstopu Reweja na slovenski trg, za kar si nemška veriga po naših podatkih zelo prizadeva, bi po ocenah poznavalcev razmer lahko imel največ težav Mercator, tradicionalno največja trgovska veriga na slovenskem trgu. Letnega poročila o lanskoletnem poslovanju Mercator še ni javno objavil, po neuradnih podatkih pa je zaključil v rdečih številkah, pri čemer naj bi izguba znašala slaba dva milijona evrov. Zaradi naraščajočih cen energentov je imel Mercator od vseh prehrambnih trgovskih verig v Sloveniji po naših podatkih najvišje dodatne stroške, ki so bili v zadnjem letu v primerjavi z letom pred tem višji od 10 do 20 milijonov evrov.
Pri tržnem deležu maloprodajnih trgovcev hrane že vrsto let drugo mesto zaseda Spar. Razlika v prihodkih med Mercatorjem in Sparom je leta 2021 znašala dobrih 350 milijonov evrov. Toda če upoštevamo, da je bilo v predlanske prihodke v višini 1,23 milijarde evrov vključenih za okoli 100 milijonov evrov prihodkov Mercator Tehnike, za okoli 200 milijonov evrov pa prihodkov od veleprodaje, se Spar v maloprodaji približuje Mercatorju. Prvo prodajalno v Sloveniji je Spar odprl leta 1991. Njihovo število je do danes povečal na 112, od katerih je 13 megamarketov. Poleg tega ima Spar še 20 franšiznih prodajaln.
Vstop diskontnih trgovcev
Dobro desetletje po Sparu so na slovenski trg začeli vstopati diskontni trgovci, za katere je značilno, da tudi v tujini poslujejo bolj dobičkonosno od klasičnih trgovcev. Leta 2004 je Eurospin, največji diskontni trgovec v Italiji, v Sloveniji odprl prve štiri prodajalne. Sledila je postopna širitev prodajne mreže, na 55 prodajaln. Hofer je leta 2005 odprl prvih 11 prodajaln, v naslednjih dveh letih pa je njihovo število povečal na 30. V letih, ki so sledila, je bila ekspanzija počasnejša, danes pa ima na slovenskem trgu 91 prodajaln. Po tržnem deležu Hofer na slovenskem trgu zavzema tretje mesto; tretje mesto je v preteklosti vrsto let zasedal Engrotuš. Hofer je del skupine Aldi Süd, ki je v skoraj 7200 prodajalnah v 11 državah, vključno z ZDA in Kitajsko, lani ustvarila 76 milijard evrov prometa. Po drugi svetovni vojni sta Aldi ustanovila brata Albrecht in ga leta 1966 razdelila na dve podjetji – Aldi Süd in Aldi North. Ključen nemški trg sta si razdelila po regijah, z izjemo ZDA pa si v posameznih državah ne konkurirata.
Približno dve leti za Hoferjem je na slovenski trg vstopil še na številnih trgih njegov večni rival Lidl, z odprtjem 15 prodajaln. Prejšnji mesec je njihovo število povečal na 66 prodajaln. Letna poročila o poslovanju Lidl objavlja novembra (njegovo poslovno leto se začne marca in konča februarja). Skupina Lidl je predlani ustvarila slabih 490 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 16,5 milijona evrov čistega dobička. Lidl je del skupine Schwarz Group, ki na nekaterih trgih nastopa z blagovno znamko Kaufland. V približno 13.700 prodajalnah po svetu je Schwarz Group lani ustvarila dobrih 154 milijard evrov prihodkov in zaposlovala 575.000 delavcev. Njen lastnik Dieter Schwarz je z 48,8 milijarde dolarjev premoženja 25. najbogatejši prebivalec na svetu.
