Omenjeni trend bi se lahko nadaljeval, saj bodo vlagatelji pozorno spremljali vrsto objav podatkov, da bi ocenili stanje največjega gospodarstva na svetu. Pomemben bo zlasti današnji podatek o zaposlovanju v avgustu, preden bo ameriška centralna banka (Fed), kot se pričakuje, prvič znižala obrestne mere. Analizirali bodo predvsem, ali so bili znaki upočasnitve v julijskem poročilu o zaposlovanju precenjeni ali je šlo za zgodnje opozorilo o širši upočasnitvi gospodarske aktivnosti. Kakršna koli potrditev zadnjega bi lahko povečala pritisk na Fed, da izvede večje znižanje obrestnih mer od zagotovljenih 25 bazičnih točk. Pričakovanja večine trgovcev kažejo, da bi se lahko do konca leta obrestna mera znižala za več kot 100 bazičnih točk oziroma za več kot odstotek.
Trojska unča zlata že tretji teden vztraja nad 2500 dolarji (2262 evri). Letos se je podražila za slabih 22 odstotkov. Rast vsekakor poganjajo napeta geopolitična situacija, pričakovano nižanje obrestnih mer, upočasnjevanje gospodarske aktivnosti in še bi se našli razlogi. Cena zemeljskega plina v Evropi se je v zadnjih dneh nekoliko znižala in znaša dobrih 36 evrov za megavat, kar je še vedno približno 6 evrov več, kot je bila povprečno cena v prvi polovici leta. Evropska skladišča bodo počasi maksimalno napolnjena; vse počasnejše polnjenje dodatno zmanjšuje povpraševanje. Podobno se dogaja s ceno surove nafte. Sodček nafte brent kotira pri 73 dolarjih, kar je približno 8 dolarjev nižje kot pred tednom dni. Razloge za znižanje je treba iskati v pričakovanem znižanju povpraševanja zaradi upočasnjene gospodarske aktivnosti.
Slovenski borzni indeks SBI TOP se v zadnjih dneh giblje malo pod 1600 točkami, kar je še vedno slabih 6 odstotkov pod zaključno vrednostjo 16. julija, ko je bil malo pod 1700 točkami. Medtem ko sta ameriški indeks Dow Jones in nemški Dax še v ponedeljek kotirala na rekordnih vrednostih, se SBI TOP ni vrnil na najvišjo raven. Razlog za to lahko delno najdemo tudi v izplačanih dividendah, ki so v primeru slovenskih družb nadpovprečno visoke in se načeloma pri večini izplačujejo enkrat na leto, zato imajo velik vpliv na gibanje osrednjega indeksa. Po drugi strani večina ameriških družb dividende izplačuje vsako četrtletje, vpliv izplačil pa se razporedi skozi leto.
