Osamljenost, torej stanje, v katerem se počutimo socialno izolirani oziroma nimamo podpore in čustvenih vezi okolice, je vse pogostejša. V podkastu Hitra znanja o nevidnem delu praznikov so strokovnjaki postregli z zanimivimi dejstvi. Osamljenost ima številne negativne učinke, vključno s povišanim krvnim tlakom, zmanjšano angažiranostjo in produktivnostjo pri delu. Osamljeni zaposleni naj bi bili sedemkrat manj angažirani za delo, petkrat bolj pogosto izostajajo z dela zaradi bolezni in dvakrat pogosteje zapuščajo delovna mesta kot kolegi, saj se ne počutijo povezani ne s kolegi ne z organizacijo.

Modrost, ki je moderna
družba nima

»Visok davek na osamljenost plačujejo predvsem kulture z visokim indeksom individualizma,« meni Sandra Bohinec Gorjak, ki vodi Center Arisa. Za kulture z visokim indeksom individualizma je značilno, da posamezniki pripadajo mnogim različnim družbenim skupinam, v katerih obstaja kratkoročna povezanost med posamezniki, posamezniki sami odgovarjajo zase, da si poiščejo ustrezen način druženja, emocionalne vezi s skupino niso močne in globoke, zato imajo posamezniki velikokrat občutek osamljenosti (tudi če se gibljejo med ljudmi). V družbah, kjer prevladuje visok indeks kolektivizma, posamezniki pretežno pripadajo eni skupini (ali le nekaj njih), ta skupina pa bo za posameznika poskrbela, saj med njimi veljata dolgoročna povezanost in močan občutek pripadnosti in lojalnosti. Osnovna vrednota družb z visokim indeksom kolektivizma je vzpostavljanje harmoničnega odnosa z drugimi člani skupine. Člani teh skupin so priučeni, da sodelujejo, vezi s skupino so močnejše in emocionalno intenzivnejše. »Nisem še slišala, da bi v pretežno kolektivistično usmerjenih družbah posamezniki doživljali toliko osamljenosti, kot je v individualističnih,« opaža Bohinec-Gorjakova. Tudi ustanovitelj NLP John Grinder je dejal: »Ko smo iskali rešitve, kako doseči življenjsko ravnovesje in etičnost v modernih družbah, smo uvideli, da nam pri iskanju teh odgovorov največ dajejo prav tradicionalne kulture. Prišli smo namreč do ugotovitve, da v organiziranosti tradicionalnih kultur obstaja neka modrost, ki pa je naša moderna družba nima.«

Stiske ne poznajo hierarhije

Odsotnost te »modrosti« povzroča številne negativne učinke, tako za zdravje kot za produktivnost pri delu. Mag. Jana Mlačnik, vodja ključnih kupcev in HR-svetovalka v zavodu Ceneta Štuparja, omenja, da so najpogostejši vir teh stisk krivice – od plačnega sistema do netransparentnega načina nagrajevanja in razlik pri možnosti izkoriščanja dopusta. Stiske se nanašajo na področje duševnega zdravja, ki je del promocije zdravja na delovnem mestu. Stisko doživljajo vsi, od proizvodnje do vodij, ki se lahko počutijo kot osamljeni jezdeci. Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovski družbi podjetja Trenkwalder, poudarja, da si vsi zaposleni želijo enako: pozornosti, da je njihovo delo opaženo in cenjeno. Včasih zadostuje samo pristno vprašanje: Kako si? Imava pet minut za kavo? Če takega delovanja ni, opozarja Kraljičeva, bodo ljudje želeli pridobiti pozornost, tudi na neprave načine. »Vsak zaposleni, ki ima strahove, je negotov in je deležen nepozornosti, bi moral imeti možnost, da se zanese na mrežo, da torej ima nekoga, ki mu stiske pomaga rešiti.« V podjetjih je pomembno, da sistemsko pristopajo k urejanju stisk sodelavcev in da v okviru zdravja na delovnem mestu vzpodbujajo sodelavce k različnim aktivnostim in ozaveščanju o zdravem življenjskem slogu. »Če nimajo nikogar ali pa te kompetence nimajo sami, lahko tako stanje vodi v psihološke motnje in bolezenska stanja.« Na to morajo biti pozorni zlasti delodajalci, ki beležijo prezentizem, dolge bolniške in visoko fluktuacijo.

Mar nam je za vsakogar

Zato je tudi za organizacije dobro razumeti novo paradigmo družbene odgovornosti v smislu gradnje kulture povezovanja in sožitja. »Povezovanje med zaposlenimi je danes lahko zavestna odločitev za razvoj organizacijske kulture, ki temelji na sožitju in ki ji je mar za vsakega zaposlenega. Službe internega komuniciranja in odnosov z notranjimi javnostmi naj bi našle načine, da tako ali drugače vključijo v praznovanje tudi osamljene zaposlene, poskrbele naj bi za ustrezen način njihovega druženja,« dodaja Sandra Bohinec Gorjak. Jani Braune, direktor pravnih, kadrovskih in splošnih zadev v podjetju ETI Elektroelement, dodaja, da štejejo že malenkosti, denimo razumevanje vodje, da imajo zaposleni občasno opravke, ki jih ne morejo opraviti zunaj delovnega časa. »Pravično okolje, biti opažen in razumevajoče okolje ustvarjajo razliko.«

Ni vsakdo, ki je sam, osamljen

Ne gre pa posploševati. Ni nujno, da se ljudje, ki so sami, tudi počutijo osamljene. Kakor tudi ni nujno, da se ljudje, ki so v družbi drugih ljudi, ne počutijo osamljene. Gre za kvaliteto odnosov, ki jih gradimo in negujemo. Gre za plemenitost prepoznavanja človeka v sodelavcu, sprejemanje drugačnosti, različnosti, deljenje življenjskih zgodb, skozi katere se dotikamo življenja skupaj. To je pristno povezovanje. Bohinec-Gorjakova dodaja: »Torej, organizacije naj ne poskrbijo za to, da ljudje ne bodo sami, temveč naj poskrbijo, da se posamezniki počutijo sprejete zaradi kvalitete pozornosti in kvalitete občutka sprejetosti, ki jim jo organizacija namenja.« Sobivanje je ena izmed oblik izbire nas, ljudi.