Ker je Nemčija močno odvisna od ruskih energentov in ker so v preteklosti nemška podjetja poslovanje na veliko širila na Kitajsko, kjer se gospodarska rast ohlaja, bi se ključna trgovinska partnerica Slovenije lahko znašla v veliki krizi. S tem bi v težave lahko zašli tudi slovenski izvozniki.
Nemčija je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, s katero je bilo lani ustvarjenih 16 odstotkov vse blagovne menjave s tujino. Po večletnem naraščanju je leta 2020 zaradi covida-19 blagovna menjava med državama upadla, a se je lani povečala na rekordno vrednost, ki je bistveno višja od predhodnih let in je znašala 13,2 milijarde evrov, so pojasnili na Javni agenciji RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit). Dodali so, da so Nemci najštevilnejši tuji gostje v Sloveniji, po številu neposrednih tujih naložb v Slovenijo pa se Nemčija uvršča na četrto mesto. Po podatkih Banke Slovenije so konec leta 2020 neposredne naložbe nemških podjetij v Sloveniji znašale 1,33 milijarde evrov, medtem ko je bilo stanje slovenskih naložb v Nemčiji 177,6 milijona evrov.
Ker je Nemčija v (pre)veliki meri odvisna od ruskega plina in nafte in ker so tamkajšnja podjetja svoje poslovanje v preteklosti na veliko širila na Kitajsko, kjer se gospodarska rast ohlaja, lahko ključna zunanjetrgovinska partnerica Slovenije zapade v večjo krizo od drugih evropskih držav. Predsednik uprave nemškega kemijskega velikana BASF Martin Brudermüller je za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung pred kratkim dejal, da bi prekinitev trgovine z Rusijo in popolna prepoved uvoza ruske nafte in plina lahko Nemčiji povzročila največjo krizo po drugi svetovni vojni, ki je številna podjetja ne bi preživela. Po njegovem mnenju bi bila popolna blokada ruskega plina mogoča šele čez štiri, pet let.
Pripraviti bi se morali
na tveganja
Po pojasnilih rednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti in predstojnika katedre za mednarodno ekonomijo dr. Črta Kostevca morebitne izrazitejše težave, ki jih lahko Nemčiji povzročijo težave z energenti in večji upad gospodarske aktivnosti na Kitajskem in širše, ne bi vplivale le na nemško gospodarstvo. »Če bo nemško gospodarstvo, ki predstavlja lokomotivo Evrope, prišlo v krizo, bo to prizadelo tudi številne druge države. V tem primeru bodo posledice občutila tudi slovenska podjetja, ki imajo razpršen izvoz, izvažajo tudi v Italijo in Avstrijo ter jim Nemčija ne predstavlja ključnega izvoznega trga. Z največjimi težavami pa bi se lahko spopadala tista podjetja, ki dobavljajo le enemu nemškemu podjetju.«
Dolgoletni direktor podjetja BSH Hišni aparati Boštjan Gorjup je povedal, da Rusija in Azija predstavljata učno lekcijo in da se multinacionalka Bosch s proizvodnimi zmogljivostmi že nekaj časa obrača nazaj k Evropi. »V primeru nastopa težav bo nemški trg utrpel določene posledice, potrošnja pa bo prilagojena šokom. Ker nemška podjetja izvažajo povsod po svetu, morebitne težave v nemškem gospodarstvu ne bodo drastično vplivale na slovenske izvoznike,« je dejal Gorjup. Prvi mož podjetja Iskratel Robert Kuzmič ocenjuje, da lahko nemško gospodarstvo podobno kot v začetku koronakrize zaniha navzdol: »Kje se bo ustavilo, je težko reči. Slovenska podjetja bi se morala že zdaj pripraviti na tveganja in robustno okolje ter izdelati različne scenarije.« Pred nekaj meseci je Iskratel v Nemčiji pridobil okoli 15-milijonski posel za Deutsche Bahn, ki je upravljalec nemških železnic.
Od nemških podjetij v Spiritu opažajo precejšnje zanimanje za poslovanje s slovenskimi podjetji predvsem z vidika diverzifikacije nabav, trenutno pa večjega ohlajanja povpraševanja na nemškem trgu (še) ne zaznavajo. »Medtem ko se nemški izvoz sooča z negativnimi učinki, uvoz še nekoliko narašča. Nemčija je napoved letošnje gospodarske rasti že znižala s 3,6 na 2,2 odstotka. Vojna v Ukrajini bo prizadela zlasti nemško avtomobilsko industrijo, saj imajo nemški dobavitelji in proizvajalci v Rusiji in Ukrajini okoli 50 proizvodnih obratov, v obe državi pa so lani izvozili 40.000 vozil, kar predstavlja dva odstotka celotnega nemškega izvoza avtomobilov,« so pojasnili v Spiritu.
Avtomobilski deli prevladujejo pri izvozu slovenskih podjetij v Nemčijo. Po ocenah Spirita je razen v avtomobilski večje prilagoditve pričakovati še v petrokemični industriji, na področju transporta, papirne, tekstilne in kmetijsko-živilske industrije. Od sektorja do sektorja bodo prilagoditve različne, saj prihaja do preoblikovanja dobavnih verig in potrošniških navad po vsem svetu, največje poslovne priložnosti za slovenska podjetja pa v Spiritu vidijo v sektorjih kemija, farmacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija.
Izzivi večji kot kadar koli
Čeprav je pri izvozu pomembna diverzifikacija, tako geografska kot po prodajnih segmentih, če je to mogoče, zaradi bližine in relativno visoke kupne moči nemškega trga ni pričakovati, da bi podjetja lahko množično pridobivala posle na drugih trgih, so povedali v Spiritu in dodali, da so strukturne spremembe globalne, konkurenca se zaostruje, izzivi poslovanja pa so v mnogih sektorjih večji kot kadar koli v zadnjih desetletjih.
Ob predstavitvi letošnje raziskave Slovensko-nemške gospodarske zbornice je njena predsednica Dagmar von Bohnstein povedala, da je 89 odstotkov anketirancev med nemškimi in tujimi podjetji s sedežem v Sloveniji našo državo opredelilo kot zelo privlačno poslovno lokacijo. Pozitivna ocena lokacije izhaja predvsem iz članstva Slovenije v EU, zelo cenjeni so tudi kakovost lokalnih dobaviteljev, znanje in izkušnje zaposlenih, njihova predanost in pripravljenost na delo. Po drugi strani je po besedah Bohnsteinove z javno upravo zadovoljnih le 29 odstotkov anketirancev, 82 odstotkov jih meni, da je treba v boju proti korupciji nadoknaditi zaostanek, 44 odstotkov podjetij je gospodarsko politiko ocenilo le s povprečno oceno. Šibka točka Slovenije je tudi trg dela, pri čemer je 56 odstotkov anketirancev izpostavilo visoke stroške dela.
