Kako globoka bi lahko bila recesija v Nemčiji in s tem posledice za slovensko gospodarstvo, je težko napovedovati. Če vzamemo podatke OECD, ki je junija Nemčiji za letos napovedal ničelno rast, pred dnevi pa popravil napoved v krčenje BDP za 0,2 odstotka, v prihodnjem letu pa rast za 0,9 odstotka, smo lahko dokaj optimistični. Nelagodje vzbujajo nekolike slabše prognoze nemškega Inštituta za makroekonomijo in konjunkturne raziskave (IMK), ki za letos napoveduje padec BDP za pol odstotka, v prihodnjem letu pa rast za 0,7 odstotka. Toda po opozorilih profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Marka Jakliča so Nemci ogroženi v svojem srcu: v avtomobilski industriji.
»V ospredje prihajajo nekateri proizvajalci električnih vozil, ki so se hitreje razvijali, ne le Tesla, temveč tudi kitajski. Avtomobili bodo v prihodnje precej drugačni. Ne bodo samo elektrificirani, do neke mere bodo tudi samovozeči. V ozadju je veliko avtomatizacije, umetne inteligence in še česa. To je problem Nemčije,« je dejal Jaklič.
Po pojasnilih direktorja idrijske Hidrie Iztoka Seljaka je bila evropska avtomobilska industrija še pred desetimi leti vodilna na svetu, a ni imela ustrezne vizije in strategije.
»Pri elektrifikaciji je Nemčijo na veliko prehitela Kitajska,« pojasnjuje Iztok Seljak. »Pri prodaji električnih avtomobilov v Evropi je imela Kitajska v prvem kvartalu lani 9-odstoten tržni delež, danes ima 30-odstotnega. Naenkrat bo Kitajska izdelovala od 40 do 50 odstotkov vseh električnih vozil, prodanih v Evropi, ki bodo večinoma izdelana na Kitajskem, z minimalnim ali nikakršnim deležem sestavnih delov iz Evrope.«
»Veliko si je Nemčija obetala od Kitajske, ki jo je videla kot šibko, zdaj pa se, zaradi subvencije električnih vozil, obeta celo trgovinski spor med Kitajsko in EU, ki bi lahko prizadel predvsem Nemčijo. Če se bo odvijal podobno kot spor med Kitajsko in ZDA, se evropskim proizvajalcem vozil ne piše nič dobrega,« je opozoril profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in predstojnik katedre za mednarodno ekonomijo dr. Črt Kostevc.
Po njegovih besedah mala in srednje velika nemška podjetja že kažejo znake okrevanja, ni pa znano, kako se bo to prenašalo na agregatne podatke. »Več kot nekaj negativnih kvartalov za zdaj ni videti«. Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati, ki je del multinacionalke Bosch, ocenjuje, da bo recesija v Nemčiji trajala še nekaj časa, vsekakor eno leto, pri čemer ni znano, na kakšni podlagi se bo nadaljevala. Po njegovem mnenju bi se stanje lahko izboljšalo z umiritvijo obrestnih mer, ki odvračajo investicijska vlaganja in znižujejo potrošnjo gospodinjstev, in s padcem cen surovin, ki se pričakuje v prihodnjem letu. Kot je pojasnil Kostevc, bo z zniževanjem investicijskega povpraševanja del slovenskih izvoznikov zelo izpostavljen. »Največji padec bi se lahko zgodil pri nizko in srednje razvitih tehnoloških podjetjih, ki se ukvarjajo z dodelavnimi posli.«
Tudi Gorjup je dejal, da so pri elektrifikaciji avtomobilov Nemci zaspali. »Nekih pametnih izdelkov nimajo. Preverjanje, ali imajo na Kitajskem dumpinške cene električnih avtomobilov, bi lahko bilo kontradiktorno.« Po Jakličevem mnenju se vsi nemški proizvajalci avtomobilov ne bodo uspeli enako dobro prilagoditi. »Težava Nemcev je v tem, da prehoda na elektrifikacijo niso naredili dovolj hitro in učinkovito. Tovarne so neučinkovite, težko je slediti Tesli in Kitajcem, ki enak avto proizvedejo 30 odstotkov ceneje.« Kot je povedala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein, v Nemčiji med gospodarstvom, vlado in akademsko sfero poteka izmenjava mnenj o tem, kako se soočiti z izzivi, pri čemer sprejetje zakona o možnostih za gospodarsko rast gospodarske organizacije štejejo za prvi pomemben korak v pravo smer.
Izvoz se zmanjšuje
Izvoz predstavlja temelj slovenskega gospodarstva, Nemčija pa je eden od ključnih izvoznih trgov. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v preteklem letu v Nemčijo izvoženega za 7,6 milijarde evrov blaga, kar je bilo za dobrih deset odstotkov več kot leto pred tem, uvoženega pa slabe pol milijarde manj. Od spomladi se izvoz v Nemčijo tako vrednostno kot količinsko zmanjšuje.
Na nemški trg so se slovenska podjetja v večjem obsegu usmerila po razpadu Jugoslavije. »Iskala so nove trge za produkte, ki so jih znala izdelovati. Ker se je Nemčija odpirala proti vzhodu, so slovenska podjetja v svojih prizadevanjih na neki način uspela,« je povedal Jaklič. Po Kostevčevih besedah bodo številna podjetja zdaj verjetno spoznala, da ni dobro biti odvisen od enega samega trga, čeprav je ta trg nemški. »Rešitev bi bila v tem, da se bolj usmerijo na druge trge, kar je težko. Toda v Sloveniji nimamo toliko diverzicirane proizvodnje. Izpostavljeni smo predvsem v avtomobilski in nekaterih nizkotehnoloških industrijah, za vzpostavitev novih tehnologij in proizvodnih kapacitet pa so potrebna leta.« Po Gorjupovem prepričanju bi morala podjetja iskati nove trge, izven Evrope, postati agilnejša, oditi iz cone jamranja in iz krize iziti kot zmagovalci.
Večji izziv kot prodreti na nove trge je poiskati nove poslovne modele, z novimi ekonomijami in tehnologijami, je poudaril Jaklič. Seljak se strinja, da morajo slovenska podjetja intenzivno vlagati v prebojne inovacije. »V Misiji Gremo se osredotočamo na inovacije na elektromotorskih pogonih, visoko učinkovitih zalogovnikih energije in ekstra lahkih materialih. Vse to so trgi, ki rastejo z več deset, več sto milijard evrov. Razmišljati moramo o naslednjih generacijah vozil, denimo polnjenih induktivno, med vožnjo iz ceste, s čimer bi se trenutno enormne količine li-ionskih baterij, ki bodo naslednji ekološki problem, lahko zmanjšale za 70 odstotkov.« V avtomobilski industriji hodi Hidria v koraku s časom. »Že leta 2005 smo napovedali, da bodo okoli leta 2015 vsa vozila opremljena s sistemom stop-start, da bodo okoli leta 2020 vsa vozila večinoma že hibridna in da bodo po letu 2025 prevladovala električna vozila. Temu ustrezno smo zastavili našo strategijo in v avtomobilskem segmentu s takratnih 10 zrasli na današnjih 300 milijonov evrov letne prodaje. Za investicije v električno mobilnost bomo v treh letih namenili več kot 100 milijonov evrov. Postajamo eden vodilnih evropskih in globalnih proizvajalcev statorskih ter rotorskih paketov pogonskih elektromotorjev, z 20- do 30-odstotnim tržnim deležem v Evropi,« je pojasnil Seljak. V industrijskem segmentu imajo v Hidrii trenutno 30-odstotni upad naročil, do konca leta pa pričakujejo zaostrovanje razmer.
Mehek pristanek
Pred dobrim desetletjem so v elektrifikacijo začeli vlagati tudi v podjetju LTH Castings, ki je zelo vezano na nemški avtomobilski trg, na katerem se je v prvi polovici leta prodaja zmanjšala, kljub temu pa načrtujejo, da bodo ob koncu leta prodajni rezultati dobri. »Jeseni bomo namreč zagnali serijsko proizvodnjo nekaterih pomembnih produktov s področja e-mobilnosti, ki bodo pozitivno vplivali na rast poslovanja.«
Kljub veliki odvisnosti slovenskih podjetij od nemškega trga Kostevc ne pričakuje kolapsa slovenskega gospodarstva. »Lahko se zgodi, da bo v kakšen kvartalu gospodarska rast v Sloveniji negativna, vendar imamo s tem izkušnje in ne bi smelo biti težav.« Po Jakličevi oceni obstaja 60-odstotna verjetnost, da bodo težave Nemčije kratkoročne in da bo pristanek mehek. »Upam, da napovedi, ki kažejo ohlajanje gospodarske rasti, ne bodo vodile v višjo stopnjo recesije – da bi negativnim stopnjam gospodarske rasti sledila večja brezposelnost. Ljudje bi postali prestrašeni, proizvodnjo bi zategovali, s čimer bi se pojavile težave v gradbeništvu, pri stanovanjski gradnji …, čemur smo bili priča po finančni krizi leta 2008.«
