»Velenje je bilo, je in bo tudi jutri moderno mesto, mesto napredka na vseh področjih. O tem sem prepričan. Želim si, da bo mesto vseskozi sledilo tehnološkemu razvoju in vsakodnevno odgovarjalo na družbene potrebe ter izzive. Skrb za človeka in naravo ter kakovost bivanja so naše posebnosti. In to moramo še naprej ohranjati ter razvijati. Leta 2094 bo moja hčerka stara 78 let in iskreno si želim, da bo naša občina takrat občina, v kateri si bodo ljudje želeli živeti. Da bo poskrbljeno tako za ljudi v visoki starosti kot tudi za ostale generacije,« pravi župan Peter Dermol, ki si obenem želi, da bi tudi prihodnje generacije ohranjale spomin na rudarsko mesto in da bi ohranile družbene vrednote. »Kot župan bom naredil vse, da bo leta 2094 moja hčerka – in vse takrat živeče generacije – ponosna na nas, ki smo danes odgovorni za gradnjo in napredek Velenja.«
Smer Velenja je zelena
Zeleni prehod in trajnostni razvoj sta tudi v tem mestu, ki je dolgo veljalo za črno mesto, ključnega pomena. Okoljska sanacija, ki so se je lotili že pred leti, je bila uspešna in danes Velenje v slovenskem prostoru spada med mesta z najčistejšim zrakom. In to kljub trenutno še delujoči termoelektrarni. »Imamo ogromno zelenih površin, drevnin ter lepo urejeno, zeleno in čisto mesto. O čemer pričata tudi prestižen naziv zeleni list EU (Green Leaf EU 2024) in to, da smo bili izbrani v prestižno Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. To pomeni, da moramo pripraviti podnebno pogodbo, ki bo zajemala podroben akcijski načrt razogljičenja mesta do leta 2030, in zagotoviti ogljično nevtralnost,« pojasni Dermol, ki priznava, da kljub temu, da ljudje nimajo težav z zelenim in trajnostnim načinom življenja, s cmokom v grlu razmišljajo o obdobju, ki bo sledilo zaprtju premogovnika. Napoveduje, da bodo v prihodnje dodatno ozelenili Staro Velenje, pripravili smernice za ravnanje z mestno drevnino in digitalizacijo trajnostne mobilnosti, kjer bodo vse storitve povezali in jih ponudili občanom v obliki enotne mestne kartice. Zelene smernice so vključili v občinske razpise, v mestu pripravljajo dogodke brez odpadkov in podobno. Cilj, da bi do leta 2030 dosegli podnebno nevtralnost, se zdi županu realen, saj aktivnosti za to že izvajajo. »Izračunali smo, da imamo okoli 5,5 tone CO2 na prebivalca, kar je pod evropskim povprečjem. Največje prihranke bomo v prihodnje dosegli z zeleno preobrazbo daljinskega sistema, energetskimi sanacijami zgradb v mestu, učinkovito rabo energije v industriji, spodbujanjem in uporabo trajnostne mobilnosti ter tudi s spremembami navad ljudi,« našteva Dermol.
Nujna je obnova toplovodnega sistema
Trenutno je v Velenju najbolj vroča tema daljinsko ogrevanje, saj je sistem nujno potreben prenove. »Obnoviti moramo 11 kilometrov toplovodnega omrežja, ki poteka skozi urbani del našega mesta, in še več deset toplotnih podpostaj v večstanovanjskih objektih, energetsko sanirati čim več stavb v mestu, šele nato pa začeti postopoma prehajati na nadomestni vir toplotne energije. S toplotno črpalko želimo izkoristiti potenciale jezer in odpadne vode na centralni čistilni napravi Šaleške doline, spogledujemo se tudi s solarno toplarno in uporabo odpadne lesne biomase v obliki soproizvodnje toplotne in električne energije,« pove Dermol. Dobro pa se zavedajo tudi težav energetsko neučinkovitih stavb, zaradi katerih gre pozimi veliko toplotne energije v zrak, posledice pa prebivalci občutijo na položnicah. Zato bo energetska sanacija stavb nujna, saj je po trenutni oceni ustrezno energetsko sanirana le tretjina vseh stavb. Ker je bila toplotna energija poceni, za to ni bilo interesa. So pa do zdaj že energetsko sanirali večstanovanjske objekte v 100-odstotni lasti mestne občine. »V prihodnjih letih nas čaka sanacija tako javnih kot zasebnih objektov ter obnova toplovodnega sistema. V ta namen smo že pripravili akcijski načrt preobrazbe do leta 2030 in v njem predvideli čim hitrejšo sanacijo stavb,« pravi župan. Že pred dvema letoma so vzpostavili tudi brezplačno energetsko pisarno, v kateri lahko občani pridobijo več informacij in konkretne napotke glede energetske prenove svojih domov, zmanjšanja porabe in stroškov energije ter možnosti pridobitve subvencij za energetske prenove. »Imamo jasen cilj, da bi do leta 2030 sanirali vsaj 65 odstotkov stavb v naši občini. Če jih bomo še več, bo toliko bolje,« pove župan, ki se zaveda, da to ne bo poceni. Zato je na pristojno ministrstvo, tudi kot državni svetnik, že podal nekaj pobud – nekaj je že sprejetih – kako bi država lahko pomagala pri sofinanciranju sanacij. »Nekatere ukrepe pa izvajamo tudi v lokalni skupnosti. Še letos bomo s posebnim razpisom spodbujali občane pri realizaciji ukrepov za zmanjšanje porabe toplotne energije – denimo z montažo termostatskih ventilov, izvedbo hidravličnih sistemov uravnoteženja ipd. Od Evropske investicijske banke smo že dobili odobren projekt ELENA, da bomo lahko sofinancirali projektno dokumentacijo za energetske sanacije tako javnih objektov kot večstanovanjskih blokov. V sklopu projekta Up-scale bomo pridobili energetski atlas in v energetsko-podnebni pisarni občanom pomagali z nasveti, kako najhitreje in najceneje izvesti energetsko sanacijo,« sklene pogovor o zeleni prihodnosti Velenja župan Peter Dermol.
