Adeccova raziskava, izvedena konec maja letos, pri kateri je na 20-minutno spletno anketo odgovarjalo 34.200 anketirancev iz 25 držav, tudi iz Slovenije, je postregla s številnimi zanimivostmi. »Najbolj presenetljiv je podatek, da le 61 odstotkov anketirancev želi ostati v trenutnem podjetju, s tem, da velika večina, ki želi ostati, pričakuje napredovanje ali prekvalifikacijo. To je znamenje, da morajo podjetja investirati več časa in denarja v razvoj kadra in imeti jasen vzorec kariernega razvoja, da bodo lahko zadržala kader,« ocenjuje Nina Mihoci, vodja marketinga v podjetju Adecco.

Kaj se dogaja na področju plač?

V zadnjih dveh letih se je plača zvišala le polovici zaposlenim, pri čemer je plača zrasla večjemu deležu vodstvenih delavcev. Na svetovni ravni se trije od petih vseh anketiranih bojijo, da njihova plača ne bo kos naraščajočim življenjskim stroškom. »Podatki za našo regijo kažejo, da večino zaposlenih skrbi inflacija kljub temu, da se plače dvigajo, kar predstavlja poglaviten razlog, da želijo kandidati zamenjati zaposlitev. Šest od 10 vprašanih je odgovorilo, da se je plača v zadnjih dveh letih sicer povišala, a kar 7 od 10 ljudi skrbi, da ne dovolj glede na stopnjo rasti inflacije. Med tistimi, ki bi radi zamenjali službo, je v največ primerih želja po višji plači.«

Kdo še trepeta za službo?

V želji po fleksibilnosti je tretjina delavcev po vsem svetu pripravljena pustiti službo. »Raziskava kaže, da je 6 od 10 zaposlenih samozavestnih in prepričanih, da bi lahko našli novo službo v naslednjih šestih mesecih ali prej. Štiriinpetdeset odstotkov vprašanih odgovarja, da imajo kljub napovedi težkih gospodarskih časov moč odločanja v svojih rokah,« povzema Mihocijeva. V raziskavi preučujejo tudi množično odhajanje in kako to vpliva na zaposlene. Rezultati so pokazali, da jih od 61 odstotkov tistih, ki pomislijo, da bi sledili svojim sodelavcem in prav tako zapustili svoje delovno mesto, 31 odstotkov to dejansko tudi naredi. To pomeni, da je odhajanje zaposlenih iz podjetja »nalezljivo« oziroma ima velik vpliv na dojemanje zaposlenih in posledično na sprejemanje odločitev.

Štiridnevni delovnik za zdravje

Štiridnevni delovnik je pogosta tema pogovorov, saj kar 70 odstotkov pisarniških delavcev meni, da bi se s krajšim delavnikom izboljšali njihovo duševno zdravje kot tudi fizično počutje. Pri tem je tretjino zaposlenih strah, da bi se s krajšim tednom znižale plače. Kar potrjuje podatek v poročilu, saj so se 51 odstotkom zaposlenim s krajšim delavnikom dejansko znižale plače. »Med tistimi, ki imajo možnost štiridnevnega delavnika, pa jih presenetljivo kar 21 odstotkov izkoristi peti dan za dokončanje dela,« še doda Mihocijeva.