V insolvenčnem postopku prisilne poravnave Save, ki ima v lasti 95,5-odstotni lastniški delež v Savi Turizmu, največji turistični družbi v Sloveniji, so upniki leta 2016 prijavili 311,5 milijona evrov terjatev, od katerih so jih priznali dobrih 250 milijonov evrov. Del obveznosti je bil v postopku prisilne poravnave odpisan, del pretvorjen v lastniški kapital družbe, dobršen del dolgov pa poplačan, k čemur je v veliki meri pripomogla prodaja skoraj 40-odstotnega lastniškega deleža v Gorenjski banki. V letošnjem letu sta Savi ostala še dva upnika, Kapitalska družba (Kad) in Slovenski državni holding (SDH), ki sta v lasti države, Sava pa jima skupaj dolguje dobrih 50 milijonov evrov. Kad in SDH sta tudi lastnika Save – skupaj obvladujeta 90 odstotkov njenih delnic.
Obveznosti Save do Kada in SDH so bile večkrat podaljšane, nazadnje do konca letošnjega junija. Toda možnosti, da bi Sava servisirala dolgove svojima lastnikoma, ne da bi prodala Savo Turizem, ki ima na Bledu in Obali v lasti številne hotele, poleg tega pa obvladuje tudi več naravnih zdravilišč, ni bilo. Ker je Sava Turizem prejela energetske spodbude in državno pomoč, svoji lastnici Savi lani ni mogla izplačati dividend, kar bi sicer predstavljalo pomemben vir prihodkov za refinanciranje dolgov. Toda upoštevaje višino dolgov in obrestno mero niti morebitno izplačilo dividend ne bi zadostovalo za poplačilo obresti, kaj šele za poplačilo finančnih obveznosti. Po več podaljških so posojila v plačilo zapadla konec junija.
Zaradi odsotnosti potrebnih sredstev za odplačilo finančnih obveznosti sta se Kad in SDH odločila dokapitalizirati Savo s stvarnimi vložki, torej terjatvami do družbe, kar so delničarji pred dnevi na skupščini soglasno podprli. Poleg tega sta paradržavna sklada Savi podaljšala ročnost odplačevanja posojil. V lastniški kapital Save bosta Kad in SDH pretvorila del svojih terjatev do družbe v skupni višini 13,8 milijona evrov. S tem računovodskim manevrom se bo kapital Save povečal z 29,08 milijona na 42,89 milijona evrov. Ker preostali lastniki niso mogli sodelovati pri dokapitalizaciji s stvarnimi vložki, so jim v Savi omogočili dokapitalizacijo z denarnimi vložki. Ta je omejena na največ 1,54 milijona evrov. Zato da bi ohranili obstoječa lastniška razmerja, pri dokapitalizaciji z denarnimi vložki Kad in SDH ne bosta mogla sodelovati. Po pojasnilih Save uspešna dokapitalizacija omogoča dolgoročno vzdržno stabilnost skupine in uresničevanje prihodnje strategije, vključno s predvidenimi investicijami in rednim odplačilom finančnih obveznosti.
Skupina Sava je lani prihodke od prodaje povečala za 12,4 odstotka, na okoli 120 milijonov evrov, medtem ko se je čisti dobiček znižal za 70 odstotkov in je znašal dva milijona evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden od ključnih kazalcev poslovanja podjetij, ki prikazuje, koliko sredstev ostane podjetjem za odplačilo dolgov, investicije in izplačilo dobičkov lastnikom, se je v obravnavanem obdobju znižal za okoli 12 odstotkov, na 22,3 milijona evrov. Padec EBITDA je Sava v svojem letnem poročilu utemeljila z visoko rastjo stroškov energentov in materiala, ki so bili višji od rasti prihodkov. Za naložbe so v skupini Sava lani namenili 9,5 milijona evrov. Pred dnevi je podobno potekala tudi skupščina Save Turizma, na kateri so delničarji odločili, da se za dividende letos nameni še 21 milijonov evrov, potem ko so bile na začetku letošnjega leta že izplačane v višini 2,05 milijona evrov.
Ločitev nepremičnin in upravljanja
Vzpostavitev finančne stabilnosti Save pomeni prvi pomemben korak pri konsolidaciji lastništva državnih turističnih hotelirskih podjetij. Na podlagi prenovljene strategije upravljanja naložb države, ki so jo poslanci državnega zbora potrdili junija, se bo namreč turistična dejavnost države s ciljem povečanja konkurenčnosti in izkoriščanja sinergij organizirala v okviru dveh stebrov: v enem bo nosilka Sava, v drugem pa družba Istrabenz Turizem, ki ima na Obali v lasti več hotelov. Po načrtih se bodo v ta stebra postopno prenašale tudi druge turistične družbe v državni lasti: Terme Olimia, Thermana Laško, Adria Ankaran in HIT Alpinea z nekaj hoteli v Kranjski Gori.
Možni način lastniškega in upravljalskega prestrukturiranja slovenskih turističnih naložb v državni lasti je opredelila že strategija slovenskega turizma 2022–2028. Ta predvideva ločitve nepremičnin in funkcije profesionalnega upravljanja turistične dejavnosti na področju hotelske in turistične dejavnosti s kapitalsko in upravljalsko reorganizacijo naložb na področju turizma. To naj bi izvedli tako, da bi razdelili nepremično premoženje v državnih turističnih podjetjih, vključno s ključno opremo, v eno nepremičninsko družbo, ki bi bila v državni lasti, dejavnost izvajanja turistične dejavnosti pa v drugo, upravljalsko družbo, pri čemer bi se upravljanje hotelirskih podjetij omogočilo tudi drugim ponudnikom.
