Ministrstvo za finance in Banka Slovenije sta pristopila k spremembi zakonodaje za rešitev problematike zmanjšane kreditne sposobnosti prebivalstva. Ob zadnjem dvigu minimalne plače se je kreditna sposobnost predvsem tistih s prihodki do povprečne plače zmanjšala, s prilagoditvijo zakonodaje pa bi omejili vpliv vsakokratne korekcije minimalne plače. Za zaščito kreditojemalcev pred prekomernim kreditiranjem je bil namreč v Sloveniji določen znesek, ki naj bi kreditojemalcu mesečno ostal po plačilu kredita za kritje nujnih življenjskih stroškov. Zakon o izvršbi in zavarovanju za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo in kot nujne življenjske stroške določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu kreditne obveznosti, se pomembno znižuje kreditna sposobnost ljudi. Ob januarskem dvigu se je znižala predvsem tistim z dohodki do povprečne plače. sta