Dospetje nakazanih sredstev na prejemnikove račune v tujini se lahko včasih zavleče in je odvisno od več dejavnikov. Po pojasnilih Tomaža Borštnerja, direktorja družbe Bankart, vodilnega slovenskega podjetja na področju procesiranja sodobnih plačilnih instrumentov v lasti sedmih slovenskih komercialnih bank, je hitrost plačil odvisna od plačilnega instrumenta oziroma tega, v kateri poravnalni sistem banka usmeri plačilo – kreditna plačila SEPA ali takojšna plačila SEPA.
Če gre transakcija v sistem za poravnavo kreditnih plačil SEPA, ne obstajajo bistvene razlike v času procesiranja plačila znotraj ali zunaj Slovenije, vendar za ta plačilni instrument obstaja omejen urnik izmenjave transakcij in medbančnih poravnav: omejen je le na delovne dni in na določeno časovno obdobje v posameznem dnevu. Po drugi strani pa sistem takojšnjih plačil omogoča izvedbo plačil v evrskem območju 24 ur na dan vse dni v letu in praktično takoj. Ker vse banke v EU še niso v celoti podprle sistema takojšnjih plačil, prihaja do razlik pri dospetju sredstev na prejemnikove račune, je dejal Borštner in dodal, da se pri tovrstnih plačilih banke v Sloveniji uvrščajo nad povprečje držav EU.
Po pojasnilih Nove Ljubljanske banke je hitrost plačila lahko odvisna od nujnosti plačila, načina izvršitve (plačila prek plačilnih sistemov ali kontokorentne korespondenčne mreže) ter pravil in postopkov izvajanja plačil v vsaki posamezni banki (poslovna politika banke, način izvajanja regulatornih ukrepov, tehnična pripravljenost banke na procesiranje plačil). V Novi KBM so dejali, da je hitrost odvisna od uporabljenega plačilnega sistem in udeleženih bank, ki jih je lahko več. Po navedbah SKB banke je procesiranje plačil odvisno tudi od valute plačila, države prejemnikove banke, izbrane prioritete plačila in vključenosti posamezne banke v različne plačilne sisteme. Vse banke, tako plačnikove kot prejemnikove, so dolžne preverjati podatke v plačilih v povezavi z omejevalnimi ukrepi in sankcijami, kar vpliva na čas procesiranja plačil. Kot so pojasnili v Unicredit Bank, se v državah znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki podpirajo plačila SEPA, nakazila izvedejo hitreje kot zunaj Evrope. Hitrost in nadzor posameznih transakcij sta odvisna od vsake države oziroma banke glede na interna pravila in zakonske zahteve, so dodali v Unicredit Bank.
Vodilni pri vključevanju v takojšnja plačila
Ker obstajajo podjetja, ki pri poslovanju v Sloveniji uporabljajo transakcijske račune tako doma kot v tujini, se poraja vprašanje, ali lahko nakazana sredstva prispejo na račune v tujini hitreje kot v Sloveniji. V SKB banki so dejali, da praviloma ne. Po besedah Nove KBM je prejem sredstev na račun odvisen od plačnikovega in prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev, njihovih lokacij, članstev v plačilnih sistemih: »Slovenija je še vedno vodilna država v Evropi pri vključevanju vseh bank v sisteme takojšnjih plačil in med prvimi, ki načrtuje polno migracijo na takojšnja plačila do leta 2025. Plačila znotraj EU so danes praviloma izvedena znotraj istega delovnega dne, v bližnji prihodnosti pa bodo še precej hitrejša in na razpolago vse dni v letu.« Kot so pojasnili v NLB, se plačila znotraj Slovenije izvajajo z valuto isti delovni dan, v tujino pa z valuto do dva delovna dni, pri čemer se večina plačil obdela z valuto do en delovni dan. V Unicredit Bank so povedali, da se v primeru rednega plačila poravnave med slovenskimi bankami izvajajo vsaki dve uri, nujni nalog na drugo slovensko banko pa je izveden v približno petih minutah. Fizičnim osebam je za takojšnja plačila na voljo aplikacija flik pay, ki omogoča nakazila med uporabniki različnih bank v Sloveniji in deluje tudi zunaj delovnega časa banke. Tudi Borštner za hitra in brezplačna plačila med fizičnimi osebami znotraj Slovenije svetuje uporabo flika, ki ga omogočajo vse banke.
Glede stroškov nakazil v tujino ali Slovenijo v NLB pojasnjujejo, da nakazilo sredstev na transakcijski račun podjetja v tujino ne more biti cenejše od nakazila istemu podjetju na račun v Sloveniji. Če govorimo o plačilih v evrski valuti v območju z isto prioriteto plačila, nakazilo v tujino ni cenejše, so dejali v SKB banki. V Unicredit Bank so povedali, da za fizične osebe strošek nakazila na račun podjetja v tujino ni nižji od stroška nakazila na račun v tujini. Tarifa plačil za posle s pravnimi osebami je za nakazila na račun v Slovenije enaka tarifi za čezmejne regulirane transakcije znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), medtem ko je tarifa za druga plačila višja. V Novi KBM pa so dejali, da bi za transakcije v evrih na račune znotraj EGP morale biti cene izenačene s cenami v Sloveniji.
Previdnost pri plačilih
Kaj banke fizičnim in pravnim osebam svetujejo pri nakazilih v tujino z vidika hitrosti in stroškov? V NLB strankam svetujejo, da za izvajanje plačil uporabljajo elektronske in mobilne tržne poti, pri čemer naj navajajo popolne podatke, ki so potrebni za izvedbo plačila (račun in naziv prejemnika, naslov, namen plačila …). Poleg tega svetujejo previdnost pri izvrševanju plačil, predvsem nepoznanim prejemnikom, zaradi možnosti zlorab in prevar. Tudi v SKB banki in Unicredit Bank poudarjajo pravilnost vnesenih podatkov. »Za nakazila v države članice EU to pomeni, da mora biti pravilen račun v IBAN-strukturi. Za vsa plačila v države zunaj EU pa mora biti plačnik pozoren, da tako v računu kot tudi v nazivu prejemnika ni tipkarskih napak,« so pojasnili v Unicredit Bank.
Stroški transakcij v tujino se med bankami ne razlikujejo bistveno. Za predstavo, v NLB podjetjem za plačila, posredovana po elektronski pošti, obračunajo 0,09 odstotka od nakazanega zneska, minimalno enajst, maksimalno 110 evrov, možni pa so tudi individualni dogovori. Za plačilne naloge, posredovane prek elektronskih poti, prebivalstvu pri plačilih v tujino obračunajo 0,08 odstotka zneska, minimalno sedem evrov, maksimalno pa 80 evrov.
