V prvem polletju letošnjega leta je skupina Petrol ustvarila 3,43 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Upad prihodkov so v Petrolu utemeljili z nižjo ceno energentov ter nižjim obsegom trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom. V obravnavanem obdobju so se prihodki matične družbe, Petrola, d. d., znižali za 15 odstotkov, na 2,65 milijona evrov.
Po pojasnilih Petrola so pogoji poslovanja letos precej drugačni kot v enakem obdobju lani. Medtem ko so bile v precejšnjem delu prvega polletja 2022 prodajne cene nekaterih naftnih derivatov določene celo nižje od nabavnih cen, je letos regulacija v Sloveniji zmernejša in omogoča pokrivanje stroškov; junija je regulativo omilila tudi Hrvaška.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je skupina Petrol ustvarila 116,3 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za investicije, vračilo posojil in izplačilo dobička lastnikom. Tega je bilo za 139 odstotkov oziroma 67,8 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Največja rast EBITDA je bila, zaradi milejše regulacije cen nekaterih naftnih derivatov, dosežena pri prodaji teh naftnih derivatov. Boljše rezultate so dosegli tudi pri energetski tranziciji, predvsem pri prodaji energetskih rešitev in proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Po drugi strani pa je bil slabši rezultat, zaradi regulacije cen na hrvaškem trgu, dosežen pri prodaji zemeljskega plina. V strukturi EBITDA 47,2 odstotka izhaja iz produktne skupine energija in rešitve, 28,4 odstotka iz skupine goriva in derivati, 23,1 odstotka iz trgovskega blaga in storitev, preostalo pa iz drugih dejavnosti.
Država se noče pogajati
Čisti dobiček skupine Petrol je v prvem polletju znašal 52,8 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa so zaradi reguliranih cen naftnih derivatov ustvarili 1,3 milijona evrov izgube. V prvih šestih mesecih je Petrol, d. d., ustvaril 49,8 milijona evrov čistega dobička, v enakem obdobju lani pa je pridelal 27,6 milijona evrov izgube. Po načrtih naj bi čisti dobiček letos znašal dobrih 117 milijonov evrov.
Zaradi skoraj tri mesece reguliranih cen goriva v lanskem letu, na podlagi katerih je bilo gorivo cenejše od tržnih cen, je Petrol od države zahteval odškodnino v višini 106,9 milijona evrov, kar predstavlja nadomestilo za izgubljen dobiček. Ker se naftni družbi in državi ni uspelo dogovoriti o izplačilu odškodnine, je Petrol na sodišče vložil tožbo. Po neuradnih podatkih je bila na sodišču strankama v postopku ponujena mediacija, a vanjo država ni privolila. Poravnava je sicer še vedno možna po zaključku sodnega postopka. Iz podobnih razlogov je Petrol zahteval odškodnino v višini 55,9 milijona evrov tudi od hrvaške države. Ker hrvaško odvetništvo ni privolilo v mirno rešitev spora, je Petrol tudi v sosednji državi vložil tožbo.
Manj kupcev zemeljskega plina in električne energije
V zadnjem letu skupina Petrol ni odprla nobenega novega bencinskega servisa, tako da jih ima še vedno 594. Količinska prodaja naftnih derivatov se je znižala za odstotek, na 1,86 milijona ton. Se je pa povečalo število polnilnic za električna vozila – s 417 na 434. Po drugi strani se je število odjemalcev električne energije znižalo za 900, na 224.800. Ob tem se je prodaja električne energije znižala za 13 odstotkov oziroma za 0,7 teravatne ure, na 5,1 teravatne ure. Za skoraj petino oziroma 1,9 teravatne ure, na 8,1 teravatne ure, pa je upadla prodaja zemeljskega plina. Število uporabnikov zemeljskega plina, pri čemer niso vključeni podatki za hčerinsko podjetje Geoplin, se je znižalo za 200, na 60.600. Prodaja trgovinskega blaga na bencinskih servisih se je povečala za deset odstotkov in je znašala 262,6 milijona evrov. Od konca lanskega junija do konca letošnjega junija se je število zaposlenih skupine Petrol znižalo za 270, na 5954 delavcev.
