Pretekli trgovalni teden so zaznamovali nadaljevanje geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, ostrejše izjave predstavnikov ameriške centralne banke (Fed) in dvig zahtevanih stopenj donosnosti dolgoročnih obveznic na najvišje vrednosti v zadnjih 16 letih.
Vsi osrednji svetovni delniški indeksi so pretekli teden zaključili v rdečem v luči zaostrovanja vojne med Izraelom in Palestino in rasti zahtevanih stopenj donosnosti obveznic. Vrednosti ameriških delniških indeksov so sicer naraščale, vendar je vzdušje kmalu pokvaril predsednik Feda Jerome Powell, ki je dejal, da bodo morda potrebna dodatna zaostrovanja monetarne politike (in s tem morebiten dodatni dvig obrestne mere v decembru), če bosta gospodarska rast in trg dela v ZDA še naprej močnejša od pričakovanj. Prodaja na drobno se je namreč v ZDA glede na pretekli mesec povečala za 0,7 odstotka, kar je bilo precej nad pričakovanji analitikov. Rast je bila opazna predvsem pri spletni prodaji ter v restavracijah in barih. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice se je približala 5 odstotkom, kar je največ po letu 2007. Kot zanimivost velja omeniti kompozitni indeks Nasdaq (indeks vključuje približno 2500 delnic tehnoloških podjetij), ki je po padcu vrednosti v preteklem tednu od vrha, doseženega konec leta 2021, ponovno oddaljen že skoraj 20 odstotkov. Običajno sicer omenjamo indeks Nasdaq 100, ki vključuje delnice stotih največjih tehnoloških podjetij, med katerimi imajo veliko utež tehnološki giganti (Apple, Microsoft, Nvidia itd.). Slednjemu gre po zaslugi visoke rasti cen delnic največjih podjetij v letošnjem letu mnogo bolje.
Panevropski delniški indeks Stoxx 600 je zaradi negotovosti glede prihodnjih dvigov obrestnih mer in strahu pred dodatnim zaostrovanjem geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu prejšnji teden zaključil 3,42 odstotka nižje. Predstavniki Evropske centralne banke (ECB) so izpostavili, da rast cene nafte predstavlja tveganje za višjo stopnjo inflacije, zaradi česar bodo morale obrestne mere ostati na visokih ravneh dlje časa. Inflacija v Veliki Britaniji je septembra po zaslugi višje rasti cen energentov ostala na visokih 6,7 odstotka, medtem ko je jedrna inflacija, ki ne upošteva cen hrane in energije, malenkost upadla in znaša 6,1 odstotka. Močni ostajajo pritiski na plače, saj so v zadnjih treh mesecih brez upoštevanja bonusov plače zrasle za 7,8 odstotka, kar je skoraj rekordno visoka rast. Po drugi strani pa je bil podatek o maloprodaji na Otoku slabši, saj so potrošniki porabili skoraj 1 odstotek manj za nakupe v trgovinah in preko spleta. Vseeno se je zahtevana donosnost 10-letne britanske državne obveznice povzpela na 4,65 odstotka.
Na Kitajskem se nadaljujejo slabe novice z nepremičninskega trga, saj se je v težavah znašel Country Garden, nekdaj največji kitajski razvijalec nepremičninskih projektov. Pretekli teden so v podjetju naznanili, da jim ne bo uspelo poplačati kupona na obveznice, izdane v ameriških dolarjih, s čimer bo podjetje pristalo v bankrotu. Razmere na kitajskem nepremičninskem trgu so torej zelo slabe, na kar kaže tudi podatek o cenah novogradenj, ki so v največjih 70 kitajskih mestih upadle za 0,2 odstotka v septembru, cene pa upadajo že tretji mesec zapored. Skrbi je nekoliko omilila novica o rasti kitajskega gospodarstva v tretjem četrtletju, saj je drugo največje svetovno gospodarstvo doseglo 4,9-odstotno rast glede na preteklo leto, krepko nad pričakovanji analitikov (4,4 odstotka). Četrtletna rast BDP je znašala 1,3 odstotka in bolje odraža trenutno stanje v gospodarstvu, saj so bila pred letom dni največja kitajska mesta v »lockdownu«. Dobri so bili tudi podatki o prodaji na drobno, ki je v septembru porasla za 5,5 odstotka glede na leto prej. Rast industrijske proizvodnje je septembra ostala nespremenjena, splošna brezposelnost pa se je znižala na 5 odstotkov. Čeprav vse novice niso bile negativne, pa so bile težave v nepremičninskem sektorju glavni razlog za tedenski upad vrednosti osrednjega kitajskega delniškega indeksa CSI 300 (–5,03 odstotka, merjeno v evrih).
