Davki so priljubljena predvolilna tema. Zaradi novega zakona o dohodnini so na tapeti že več mesecev. Delodajalci so njegovo sprejetje pozdravili, sindikalisti in opozicijske stranke so mu nasprotovali. Z redkimi izjemami politične stranke, ki se potegujejo za vstop v parlament, sodeč po njihovih volilnih programih v pridobljene ugodnosti državljanov, ki jih je prinesla sprejeta davčna reforma, ne bi pomembno posegale. Kakopak, med drugim je davčna reforma omogočila višje plače volilcem. Leta in leta se je doma in v tujini opozarjalo, da je delo v Sloveniji previsoko obdavčeno. Po drugi strani OECD med drugim opozarja, da je premoženje prenizko obdavčeno. Toda z redkimi izjemami politične stranke v premoženje ljudi ne bi drastično posegale. V spopadu za volilne glasove se celovitega fiskalnega posega na to področje, ki bi v prvi vrsti predstavljal uvedbo razvpitega nepremičninskega davka, skoraj vse stranke izogibajo.

Profesorju z mariborske pravne fakultete dr. Bojanu Škofu, strokovnjaku za davčno pravo in davke, se aktualna davčna reforma zdi smiselna za gospodarstvo in zaposlene, saj se bodo stroški delovne sile razbremenili. Ker bodo delojemalci prejemali višje plače, se bo izpad proračunskih prihodkov lahko nadomestil s povečano potrošnjo in s tem davkom na dodano vrednost, meni Škof. Kot je poudaril profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec, za zdaj lahko sklepamo, da bo davčna reforma povzročila izpad prihodkov, medtem ko nadomeščanja z drugimi viri ne vidi. »Veliko je govora o tem, da bodo ljudje zaradi nižjih davčnih stopenj več trošili, s čimer bi se lahko povečali prilivi vseh davkov, zaradi večje gospodarske aktivnosti. Vendar bodo dodatni prilivi vseh davkov – od davkov na dohodke od dela in kapitala ter DDV – vseeno bistveno manjši od izpada pri dohodnini,« je dejal Polanec.

Po pričakovanjih dr. Saša Polanca bi lahko ob dokončni uveljavitvi aktualnega zakona leta 2025 prišlo do izpada prihodkov iz naslova dohodnine in povečanja neto plač gospodinjstev tudi do 500 milijonov evrov. »OECD neprestano opozarja Slovenijo, da so davki na delo res visoki in da bi jih bilo smiselno znižati. Ker pa nedavno sprejeti zakon o dohodnini ni vzdržen za proračun, bi bilo treba nadomestiti izpad davčnih prihodkov,« meni Polanec. Ob tem se mu zdi najbolj prikladno uvesti nepremičninski davek in davek na dediščino, in sicer že v prvem kolenu. »Slovenija je kohezivna družba, neenakosti pa ne želijo bistveno povečevati niti leve niti desne politične stranke. Če glede tega obstaja konsenz, je smiselno razmisliti o davčnem sistemu, ki ohranja kohezivnost. In če se je dohodnina razbremenila v tolikšni meri, politikom pa je mar za to, da se neenakost ne bo povečevala, nepremičninski davek in davek na dediščino predstavljata pomemben vidik,« razmišlja Polanec.

Struktura obdavčitve, ki bi vključevala znižanje davka na dohodek in obenem višji davek na mobilnost, bi povečala socialno mobilnost, saj bi bilo v manjši meri obremenjeno delo in v večji meri akumulirano premoženje. Stopnje nepremičninskega davka, ki bi se plačeval na celotno vrednost nepremičnin, bi se lahko, tako kot je že bilo predlagano v Sloveniji in je v veljavi v ZDA, razlikovale glede na lokacijo nepremičnin, je pojasnil Polanec. Po prepričanju profesorja z mariborske pravne fakultete Bojana Škofa bi uvedba nepremičninskega davka povzročila ogromno administracije: »Veliko bi stala, vendar bi na koncu malo prinesla.«

Zdravstvo potrebuje finančno injekcijo

Politične stranke imajo veliko idej o tem, kako reševati perečo zdravstveno problematiko. Toda ob odsotnosti izrazite finančne injekcije, ki je neizogibna v skoraj vseh podjetjih, v katerih nastopi krizni menedžment, se zdijo parcialne. »Ljudje si želijo boljšega zdravstvenega sistema. Da bi se izboljšal, bi morali zbrati dodatnih 500 milijonov evrov oziroma en odstotek BDP. To pomeni, da bi se morali prispevki za zdravstveno zavarovanje povečati z 12,92 odstotka na približno 14 odstotkov bruto plače. Če bi se potrebne pol milijarde evrov ZZZS nakazovalo iz proračuna, bi to pomenilo, da je treba povečati kakšen drug davek. Smiselno bi bilo, da bi bil ZZZS še naprej samostojna blagajna in ne bi bil, tako kot ZPIZ, odvisen od proračunskih transferjev,« je prepričan Polanec.

Kakšni so konkretni načrti političnih strank na davčnem področju, če bodo vodile državo v prihodnjih štirih letih? V največji koalicijski stranki SDS bodo še naprej davčno in administrativno razbremenjevali gospodarstvo. Novim podjetjem nameravajo omogočiti davčne počitnice, uvedli bodo davčne olajšave za reinvestirane dobičke in razširili možnosti pavšalne obdavčitve za mala podjetja. Poleg tega bodo uvedli socialno kapico in dodatno razbremenili plače. Za mlade družine v primeru nakupa prve nepremičnine nameravajo v SDS zagotoviti davčne olajšave.

V stranki NSi bi uvedli minimalni znesek dohodka, od katerega prejemniki ne bi plačevali prispevkov za socialno varnost. Pri obdavčitvi z dohodnino predlagajo, da se kot enota obdavčitve lahko upoštevata zakonca skupaj in ne vsak posebej. V NSi bi uvedli petletno dohodninsko olajšavo za zaposlitev visokokvalificiranih oseb. Zaposlene bi nagrajevali z delniškimi opcijami. Med drugim predlagajo oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb v prvem triletnem obdobju delovanja.

Udeležba delavcev pri dobičkih

Osnovno načelo prizadevanj na področju davčne zakonodaje koalicije strank Povežimo Slovenijo, v okviru katere so se združile vladna stranka Konkretno (prej SMC), SLS, NLS, Zeleni Slovenije in Nova socialdemokracija, je, da se mora ljudem splačati delati. Zato podpirajo politike davčnih razbremenitev, »saj bomo s tem tudi lažje zadržali visokokvalificirane mlade doma«. Prizadevali si bodo za možnost pavšalnih obdavčitev za obrtnike, podjetnike in kmete.

Tudi v stranki LMŠ bi dodatno davčno razbremenili delo. S ciljem učinkovitega variabilnega nagrajevanja zaposlenih bi razbremenili 14. plače. Podpirajo enotno evropsko regulacijo digitalnih storitev, kriptotrga in uporabe kriptovalut. Med drugim bi uvedli elektronske registracije izdanih računov vseh pravnih oseb. Kapital, naložen v državnih obveznicah, bi izvzeli iz obdavčitve fizičnih oseb, zaradi česar bi bile te privlačnejše za vlagatelje iz Slovenije.

Stranka Gibanje Svoboda namerava prenoviti obdavčevanje dohodka od pravnih oseb, pri čemer bi spremenila sistem davčnih olajšav. S ciljem krepitve slovenskega kapitalskega trga in večje vloge zaposlenih v lastništvu podjetij namerava uvesti stimulativno obdavčitev prejemkov v obliki delnic oziroma deležev, opcij na delnice oziroma deleže ter udeležbo zaposlenih v dobičku podjetij. Ti prihodki bi morali biti obdavčeni kot dohodki iz kapitala in ne kot dohodki iz dela, menijo v Gibanju Svoboda.

Progresivna obdavčitev premoženja

V stranki SD predlagajo uvedbo progresivne obdavčitve premoženja, katerega ocenjena vrednost znaša 300 milijard evrov, po principu treh tisočink letnega davka. Takšen davek bi plačevali vsi, tudi Cerkev. Za pravičnejšo obdavčitev vseh skupin in razbremenitev srednjega sloja s postopnim dvigom splošne davčne olajšave v odvisnosti od dogovorjenega paketa davčnih sprememb bi preoblikovali dohodninske razrede. Postopoma bi uskladili učinkovito obdavčitev podjetij na raven EU.

V Levici bi povečali davek na dobiček. Uvedli bi davek na nepremičnine, s katerim bi obdavčili lastnike več in dražjih nepremičnin, pri čemer izpostavljajo, da večina ne bi plačevala več kot zdaj. Uvedli bi progresivno obdavčitev premoženja v prvem dednem redu, s katero bi izdatneje obdavčili premožne dediče. Pokojninske prispevne stopnje za delodajalce bi povečali na raven prispevnih stopenj za delojemalce. Davčne olajšave za Rimskokatoliško cerkev bi Levica ukinila, dohodninsko reformo aktualne vlade pa bi razveljavila. Tudi stranka SAB v volilnem programu na področju davkov izpostavlja pravično obdavčitev Cerkve, primerljivo z obdavčitvijo državljanov in pravnih oseb.