»Medtem ko smo lani ugotavljali večji preboj podjetij iz trendnih dejavnosti trajnostne preobrazbe in elektrifikacije, je letos lestvica dokaj podobna lanski,« so zapisali pri Podjetni Sloveniji. Omenjeni trend se nadaljuje, tudi prvouvrščeni Firšt je drugič zapored na vrhu lestvice top 500, upoštevajoč poslovni izid iz leta 2023. Jugovzhodna Slovenija, savinjska in goriška pa so še vedno najbolj podjetniške regije. »Zdi se, da se na lestvici pojavljajo stari znanci, a le na prvi pogled. Nekatera podjetja, ki jahajo na zelenem valu, lahko kot novince že čez nekaj mesecev pričakujemo celo med največjimi podjetji v državi.«
Na valu elektrifikacije in zelenega prehoda
Prvouvrščeno podjetje Firšt iz Velenja, specialist za pogone, ventile in regulatorje ogrevanja, dokazuje, da se splača jahati na trendih elektrifikacije in zelenega prehoda. V prejšnjem letu so pri Podjetni Sloveniji iz dobro obveščenih virov slišali, da se je poslovanje tega podjetja po letu 2022 nekoliko ohladilo. A podatki za lani tega ne kažejo in tako se je Firšt ponovno zavihtel na vrh lestvice. »Če nekoliko ugibamo, gre to morda pripisati precej konservativnemu komuniciranju in temu primerni skromnosti lastnikov oziroma vodstva Franca Firšta, Elizabete Firšt in Bernardke Biber. Podjetje je namreč tako lani kot predlanskim ustvarilo več kot 26 milijonov evrov prihodkov in več kot šest milijonov evrov čistega dobička. Lanska dodana vrednost na zaposlenega se je po podatkih družbe Dun & Bradstreet ustavila pri izjemnih 213.502 evra.«
Ustanovitelj in večinski lastnik Franc Firšt, po poročanju Financ tudi ljubitelj in lastnik kar nekaj starodobnikov, je po 25 letih proizvodnje elektromotorjev v zadnjih letih dobro zajel veter na trgu toplotnih črpalk, s katerimi je povezana dejavnost podjetja. Firšt pa od lani do letos ni najuspešnejše podjetje po rasti. Lani drugouvrščeni IMP Pumps v lasti Damirja Popovića in njegove žene, zlata gazela leta 2023, je namreč tako zelo povečal čisti dobiček (na več kot deset milijonov evrov) in prihodke (na skoraj 55 milijonov evrov), da je preskočil prvo mesto in lestvico. IMP Pumps ni več srednje veliko podjetje, temveč ga bomo čez nekaj mesecev našli na lestvici največjih podjetij v lasti slovenskih podjetnikov. Gotovo pa ni edino takšno podjetje z vrha lanske lestvice.
Osem iz prve deseterice iz industrije
Na lanski lestvici so dobički upadli, na letošnji pa so se znova povečali – vsaj nominalno, ugotavljajo pri Podjetni Sloveniji. Če so se podjetja hotela povzpeti na lestvico top 500, se je prag dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) dvignil z lanskih 1,281 milijona evrov na letošnjih 1,331 milijona evrov, vendar je to nižja rast od inflacije. Bolje so poslovala podjetja pri vrhu. Lanska prva deseterica je ustvarila med 6,642 milijona in 9,314 milijona evrov EBITDA, letošnja pa med 7,857 in 9,791 milijona evrov, torej vsaj na spodnjem robu prve deseterice znatno več. Ob tem je, kot že omenjeno, tako kot lani kar nekaj podjetij preraslo lestvico 500 najboljših malih in srednjih podjetij. Kar 148 podjetij na lestvici in osem iz prve deseterice neposredno ali posredno prihaja iz industrije, kar je še več kot lani. To pomeni, da se nišna industrijska šampionska usmerjenost slovenskega podjetništva nadaljuje. Iz informacijske tehnologije prihaja 36 podjetij, klasičnih startupov pa je zelo malo.
Na lestvici top 500 letos najdemo tudi nove obraze iz različnih podjetniških okolij. Prvo takšno je podjetje Fortis Maribor, ki je med redkimi, kjer ima glavne vzvode v rokah podjetnica – Andreja Ahman Wargazon. Germanistka in sociologinja je pred dobrim desetletjem z družinskim partnerjem in prijatelji v podjetništvo skočila tako rekoč na glavo. Drugi takšen obraz je Simon Bastl s Celjskega, ki ima skupaj s partnerji v lasti kar tri podjetja na letošnji lestvici top 500: Maksim, Container in Pocinkovalnico. Tretji primer sta solastnika goriškega Avantpacka Vasja Hramec in Melvis Haskić, ki sta svojo priložnost našla v zeleni industriji bioplastike. Ne nazadnje je med precej novimi obrazi tudi Andrej Lapajne, prvi človek podjetja Zebra BI za vizualizacijo podatkov, in to zaradi hitre rasti v zadnjih letih in lanskega preoblikovanja podjetja v delniško družbo.
V družbi najboljših tudi gazele
V družbi najboljših malih in srednjih podjetij so tudi podjetja, ki so bila v preteklosti razglašena za gazelo ali pa so bila nominirana za to priznanje. Deveti na lestvici je Kronoterm, bronasta gazela 2013, na 16. mestu je gazela osrednjeslovenske regije 2012 Nektar Natura, na 23. mesto se je uvrstil Tehnos, zlata gazela 2017, in na 29. mesto Mebor, zlata gazela 2018. Med prvimi stotimi najdemo še nominiranca za gazelo savinjsko-zasavske regije 2021 TEM Čatež (45. mesto), nominiranca za gazelo gorenjske regije 2019 Tinex (59. mesto) in Lumar, zlato gazelo 2009, ki je pristal na 75. mestu lestvice.
