Hrvaška živilska skupina Podravka, ki je od leta 2015 lastnica Žita, je pred dnevi prek spletnih strani zagrebške borze javnost na kratko seznanila, da je s položaja predsednika nadzornega sveta odstopil Želimir Vukina. Po ugotovitvah portala Danica, ki ima tako kot Podravka sedež v Koprivnici, je bil razlog za njegov odstop prodaja Žitove nepremičnine v Ljubljani, velike 95.505 kvadratnih metrov.
Po navedbah portala, ki se sklicuje na več dobrih poznavalcev razmer, je bila seja nadzornega sveta, na kateri se je razpravljalo o prodaji Žitove nepremičnine, dramatična. Poleg Boscarolove ponudbe se je namreč na mizi znašla še ena. Koliko je Ivo Boscarol plačal za Žitove nepremičine v BTC, uradno ni bilo razkrito, po naših podatkih pa naj bi kupnina znašala 31,8 milijona evrov oziroma 330 evrov za kvadratni meter. Kot so nam razkrili viri iz vrha Podravke, je za nakup dragocenega zemljišča prišla še ena agencijska ponudba, v ozadju katere je po trditvah dobro obveščenih menedžerjev stala trgovska veriga Spar. Ponudba naj bi bila za 3,5 milijona evrov višja od Boscarolove. Višja ponudba ni bila sprejeta zato, ker sta Boscarolovo ponudbo najprej odobrila uprava in nadzorni svet Žita, nato pa še uprava Podravke. Ko je nazadnje o ponudbi Boscarola razpravljal še nadzorni svet Podravke, so bili njegovi člani seznanjeni tudi z drugo, višjo ponudbo.
Povrnitev stroškov prevzema
Po podrobni analizi in razpravi so nadzorniki Podravke sklenili, da je druga, višja ponudba prispela zunaj določenih rokov, zato je ni mogoče sprejeti, ne da bi hrvaška družba tvegala tožbo Boscarola in okrnitev ugleda. O tem je kolege v nadzornem svetu seznanil univerzitetni profesor in eden največjih strokovnjakov za gospodarsko pravo v sosednji državi Petar Miladin. Z izjemo Vukine so se nazadnje vsi člani nadzornega sveta Podravke strinjali, da se višja ponudba zavrne kot neveljavna, je poročal portal Danica.
Podravka je prodajo nepremičnine v BTC začela načrtovati kmalu po prevzemu Žita leta 2015. Kot je spomladi za Dnevnik ocenil vodja poslovnih nepremičnin v nepremičninski družbi ABC nepremičnine Boštjan Blatnik, bi lahko Žito s prodajo iztržilo 500 evrov za kvadratni meter oziroma okoli 48 milijonov evrov za celotno zemljišče. Od spomladi do danes so se razmere na nepremičninskem trgu sicer nekoliko spremenile, a Žito, se pravi Podravka, bi s prodajo skoraj deset hektarjev velike nepremičnine v BTC lahko iztržila več – to nakazuje druga, višja ponudba, ki so jo, kot že omenjeno, zavrnili. Kakor koli, Podravka si je samo s prodajo nepremičnine v BTC in izplačilom Žitovih dobičkov pokrila stroške nakupa vseh Žitovih delnic, ki so skupaj znašali 57,7 milijona evrov.
Dogovor z delavci
Zadnje mesece v Žitu potekajo pomembne organizacijske spremembe in selitev proizvodnje posameznih proizvodnih programov, o čemer smo v Dnevniku pred kratkim že obširno poročali. V Koprivnico bodo med drugim preselili proizvodnjo testenin. Po pojasnilih Žita bo zaradi sinergij integrirana v razširjeno in posodobljeno proizvodnjo juh in vegete. Iz Podravke so pred nekaj dnevi sporočili, da bodo v razširitev tovarne juh in vegete, v okviru katere bodo vzpostavili lastno proizvodnjo testenin, strateške surovine za izdelavo juh, vložili skoraj 14 milijonov evrov. Proizvodnja naj bi v novem obratu stekla avgusta prihodnje leto.
Zaradi nezadovoljstva s plačami in drugimi prejemki, fluktuacije zaposlenih, zapiranja obratov in nepripravljenosti vodstva na dialog je bila 24. oktobra v Žitu napovedana štiriurna opozorilna stavka. Po pojasnilih generalnega sekretarja Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Borisa Frajnkoviča je bil z vodstvom Žita dosežen delni dogovor, zato je bila stavka preklicana. »Dogovorili smo se, da se višina stroškov prevoza na delo in z dela poveča z 18 na 21 centov za kilometer, neobdavčeni znesek povračila stroškov za prehrano pa se s 6,12 evra poveča na 7,94 evra. Dogovorili smo se tudi za izplačilo božičnice v višini 260 evrov in da bodo prihodnje leto delavcem izplačali regres, višji od minimalne plače.« Ena od stavkovnih zahtev je bila tudi povišanje plač, o čemer pa se bodo začeli pogajati v začetku prihodnjega leta. Frajnkovič konkretne rešitve ne pričakuje do aprila.
