Po besedah rednega profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mojmirja Mraka zdajšnja uvedba carin ne pomeni končne zgodbe: ameriški predsednik Donald Trump je postavil okvirje, z vsako od posameznih držav pa se bo v prihodnje dogovarjal individualno. Države je razdelil v tri skupine. Za uvoz blaga iz večine trgovinskih partneric je določil 10-odstotne, za EU 20-odstotne, za Kitajsko pa 34-odstotne carine. »Carinske stopnje so bile določene netransparentno. Državam EU je uvedel 20-odstotne, Veliki Britaniji pa 10-odstotne carine, pri čemer imata zelo podobna zunanjetrgovinska sistema,« je dejal Mrak.
Uvedba ameriških carin lahko vodi do sprejetja protiukrepov, kar so nekatere države, kot je Kanada, že storile oziroma so jih najavile, druga možnost pa je, da se bodo odzvale na mehek način. »Če bo prišlo do trgovinske vojne, se bo BDP znižal vsem stranem, vendar ne v enaki višini. Mehiko, ki ima večji delež izvoza v ZDA, bodo carine bolj prizadele kot kakšno drugo državo, ki v ZDA izvaža manj. Neposrednega izvoza slovenskih podjetij v ZDA ni veliko, se pa izdelki najprej izvažajo v evropske države in nato v ZDA,« je povedal Mrak.
Avtomobilska industrija je že na udaru
Po pojasnilih vodje upravljanja delniških naložb v družbi Generali Investments Aleša Lokarja je zaradi uvedbe carin nastala precejšnja negotovost, ki bo imela negativen vpliv na svetovno gospodarstvo. »Tako v Evropi kot v ZDA smo se znašli blizu recesije. Zaradi carin bi se BDP v Nemčiji po ocenah lahko znižal za en odstotek. Pri nizki nemški gospodarski rasti bi znižanje BDP za en odstotek pomenilo recesijo. Če se bo Nemčija znašla v recesiji, bo to vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo. V tem primeru Sloveniji ne more iti dobro, kvečjemu bi ji šlo nekoliko boljše kot Nemčiji.«
Avtomobilska industrija je že na udaru. »V ZDA slovenska avtomobilska industrija, ki prispeva okoli 15 odstotkov BDP, ne izvaža veliko, so pa slovenska podjetja podizvajalci za nemške in francoske proizvajalce avtomobilov. Če bi ZDA uvedle carine na zdravila iz Švice, bi to lahko prizadelo Sandoz. Uvedba carin na zdravila (na farmacevtske izdelke carine niso bile uvedene, op. p.) bi pomenila, da bi azijska farmacevtska podjetja za prodajo svojih zdravil iskala druge trge. To bi lahko vodilo do tega, da bi se novomeška Krka na ruskem trgu in drugje srečevala z večjo konkurenco,« je povedal Lokar.
Kot je dejal Iztok Seljak, koordinator Misije GREMO slovenske avtomobilske industrije in predsednik Združenja Manager, do lanskega leta pa dolgoletni predsednik uprave skupine Hidria, uvedba carin ne pomeni nič dobrega za nikogar, razen morda za ameriški proračun, ki ima ogromen primanjkljaj in prihodke od carin nujno potrebuje. »Toda nevarnost recesije, do katere lahko privedejo carine, bi morebiti povzročila, da doseganje tega cilja spodleti. Razumeti moramo logiko recipročnih obremenitev – če bo ta obveljala – ki ima seveda svoj smisel. Morda predstavlja najboljšo platformo za pogajanja o tem, da recipročno pridemo do stanja brez carin,« je ugotavljal Seljak.
Na koncu bodo več plačevali potrošniki
Po njegovih ocenah bo uvedba carin evropskim proizvajalcem avtomobilov kratkoročno povzročila višje stroške in jim znižala konkurenčnost. »Posledično se bodo zvišale cene vozil v ZDA, čemur se bodo tamkajšnji dobavitelji prilagodili, sploh ker bodo dražji tudi sestavni deli. Na koncu bodo tako ali drugače za avtomobile več plačevali potrošniki,« je dejal Seljak. Ob tem je poudaril, da se slovenska avtomobilska industrija že intenzivno prestrukturira. »Prav tako se geografsko diverzificira v smeri Kitajske, Indije, arabskih trgov … in tako postopoma znižuje preveliko odvisnost od EU in kogarkoli drugega,« je dodal Seljak.
Po uvedbah carin so se ključni borzni indeksi po svetu nekoliko znižali, po ocenah Aleša Lokarja pa bi se kratkoročno v povprečju lahko znižali za deset odstotkov. »Za koliko se bodo znižali tečaji, je težko izračunati, saj niti podjetja ne vedo, koliko bodo carine vplivale na njihovo prodajo,« je povedal.
»Apple je zagnal ogromno tovarno v Vietnamu. Nike okoli 60 odstotkov športne obutve izdela v Vietnamu, kjer je v 155 njegovih tovarnah zaposlenih 530.000 Vietnamcev. Uvedba 46-odstotnih carin na izdelke, proizvedene v Vietnamu, pomeni, da se bodo izdelki Nike za toliko podražili na ameriškem trgu,« je dejal Lokar. Korekcije na delniških trgih bodo v veliki meri odvisne od odzivov Kitajske, Japonske, EU … »Če se bo trgovinska vojna zaostrila, se tečaji delnic po svetu lahko v povprečju znižajo za deset odstotkov, medtem ko dolgoročni trendi ostajajo nespremenjeni. Še naprej se bo razvijala in čedalje bolj uporabljala umetna inteligenca. Toda če bo EU ameriškim tehnološkim velikanom uvedla digitalni davek, kar se napoveduje, lahko to spremeni njihova vrednotenja.«
Po uvedbi carin je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen opozorila, da carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa pomenijo velik udarec za svetovno gospodarstvo in da se bo v primeru neuspelih pogajanj EU odzvala s protiukrepi: »Kot odgovor na carine na jeklo že zaključujemo prvi sveženj protiukrepov, trenutno so v pripravi dodatni protiukrepi.« S kitajskega ministrstva za trgovino so ZDA pozvali, naj takoj odpravijo nove obsežne carine, ki ogrožajo svetovni gospodarski razvoj. Tudi na Kitajskem so napovedali protiukrepe.
