Iz Elektra Ljubljana so pred dnevi sporočili, da so priključili prvo sončno elektrarno, ki dinamično prilagaja moč glede na razmere v omrežju. Gre za prvo takšno sončno elektrarno v Sloveniji; njena velikost je deset kilovatov, delovati pa naj bi začela z novim letom.
»Zdaj vzpostavljamo sistem, ki bo spremljal kritične točke v omrežju glede na napetostne razmere. Napetost namreč merimo v kritični točki omrežja, ki je na drugi lokaciji, kot je postavljena sončna elektrarna. Meritve se pošljejo v distribucijski center vodenja, kjer jih preračunamo in potem pošljemo signale v sončno elektrarno, da zmanjša proizvodnjo, ko se pojavi problem,« je dejal predsednik uprave Elektra Ljubljana Aleksander Zupančič. »S tem sistemom bomo lahko krmilili maksimalno moč elektrarne v skoraj realnem času. Vodili jo bomo iz našega centra vodenja, ki sicer ne krmili proizvodnih virov, ampak omrežje,« je pojasnil.
Na Elektru Ljubljana so ob tem navedli, da bodo z uvedbo takšnega načina krmiljenja elektrarn število zavrnjenih vlog lahko zmanjšali za polovico. »Večino vlog za priklop sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov v omrežje zavrnemo zaradi težav z napetostjo in ne toliko zaradi preobremenitev. Z novim sistemom za uravnavanje moči sončnih elektrarn bomo lahko priklopili več elektrarn in na letni ravni povečali proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov,« je dejal Zupančič.
Zgolj prvi poskus
Glede na smele trditve Elektra Ljubljana, da bodo zaradi novega sistema lahko priklopili več elektrarn, število zavrnjenih vlog pa prepolovili, nas je zanimalo, koliko več elektrarn bodo lahko priključili. »Zaenkrat odgovora, koliko več priklopov bo mogočih, nimamo,« so priznali. »Prav zato se lotevamo tega projekta. Teoretično je seveda možno na ta način priključiti vse sončne elektrarne in povsod, vendar se čas omejevanja s tem podaljšuje in lahko pridemo v situacijo, da elektrarna sploh ne more oddajati energije v omrežje. To pa za investitorja ni smiselno. Prav skozi poskusne projekte, kot je ta, bomo poskusili dobiti boljšo oceno,« so dodali.
Trenutno se po njihovih besedah priključevanje sončnih elektrarn omejuje glede na najslabše razmere v letu, ki se pojavijo, kadar je močno sonce in majhna poraba. »Takšne razmere pa trajajo relativno kratek čas. V preostalem času bi lahko bila v sistem priključena še kakšna elektrarna, saj skupna moč tedaj ne bi presegla kritičnih vrednosti. Ko dobimo možnost omejitve proizvodnje v trenutkih najbolj neugodnih razmer, je torej lahko v sistem priključenih več sončnih elektrarn,« so pojasnili.
Kdo bo nosil stroške izklopa?
Napovedi o priklopu večjega števila elektrarn in zmanjšanju števila zavrnjenih vlog se torej še ne bodo kmalu uresničile. »Izklapljanje ene same tako majhne elektrarne se na celotnem omrežju ne bo poznalo. S tem ne bodo mogli uravnavati omrežja,« pravi predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl. »Če bi bilo takih elektrarn veliko oziroma če bi bila v nekem srednjeročnem obdobju večina elektrarn dinamična in bi jih lahko uravnavali, pa bi to seveda prispevalo k stabilnejšemu delovanju omrežja. Ampak pot do tja je še dolga,« je dodal.
Dinamično prilagajanje moči elektrarn je sicer po njegovih besedah nekaj, kar bo v prihodnje potrebno. »Distributerji bodo morali imeti to možnost, predvsem za večje elektrarne. Na enak način se pravzaprav prilagajajo tudi drugi viri,« je dejal. Hkrati je opozoril, da je priključitev prve elektrarne z dinamičnim prilagajanjem moči šele prvi korak. »S priključitvijo so dokazali, da so to tehnično sposobni narediti. Je pa še precej drugega dela, da bi se to lahko pokazalo kot rešitev,« pravi.
Dinamično prilagajanje je namreč po njegovih besedah pravzaprav le drug izraz za izklapljanje elektrarne, pri čemer pa ni jasno, kdo bo nosil stroške. »Če distributer elektrarno izklopi, nastanejo oportunitetni stroški neproizvodnje oziroma izguba elektrike, ki bi lahko bila proizvedena, pa zaradi izklopa ni bila. Se mora lastnik s tem sprijazniti, bo ta strošek nosil kdo drug ali se bo delil? Potreben je torej dogovor, koliko se lahko elektrarne izklaplja, v katerih primerih, kdo nosi te stroške … Skratka, potrebujemo še kup odgovorov, da bi takšen sistem lahko zaživel,« je pojasnil.
Podobno menijo tudi v družbi SODO. »Za množično vpeljavo tovrstnih rešitev je treba podrobneje upoštevati vpliv na druge uporabnike in povečati zaznavnost omrežja. V primeru večjega števila tovrstnih naprav je treba preučiti njihov medsebojni vpliv ter opredeliti način omejitve,« pravijo. »Zgolj ta rešitev tudi ne rešuje problema množičnega priključevanja, saj bi bilo mogoče omejiti moč več proizvodnim napravam in dlje časa. Tako bi bila v času največje proizvodnje in majhne porabe proizvodnja najbolj omejena. Zato je smiselna namestitev hranilnika električne energije, ki omogoča proizvodnjo tudi v času omejitev v omrežju,« so dodali.
V družbi sicer zagovarjajo prehod na tako imenovana pametna omrežja, kjer se tako proizvodnja kot poraba prilagajata razmeram v omrežju. »S časovnim premikom in sočasno porazdelitvijo kapacitet tako proizvodnje kot porabe glede na razmere v omrežju bi lahko vključili večje število razpršenih virov, po omrežju pa bi se lahko z manjšimi klasičnimi ojačitvami omrežja pretakala večja količina energije,« pravijo.
