Generacija Z je na trgu dela danes najmlajša generacija, rojeni so med letoma 1995 in 2012. »Je tehnološko najbolj pismena generacija, z najlažjim dostopom do informacij vseh vrst. Pripadnike te generacije povezujejo vrednote družbene pravičnosti, vključenosti in enakosti, visoki okoljski standardi in pričakovanja glede družbene odgovornosti podjetij,« strne Jana Javornik, raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu. Kljub temu pa jih spremljajo številni predsodki in miti. »Napačno je razumljena njihova samozavest, odločenost in zaupanje v lastne sposobnosti,« opaža Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder.
Komunikacija brez filtrov
Dostikrat se sliši, da imajo mladi previsoka pričakovanja glede višine plače in zelo veliko zahtev glede ostalih pogojev dela. Prav tako znajo delodajalci reči, da mladi niso dovolj kompetentni za sprejem novih delovnih nalog ter da jim ne morejo zaupati, da bodo nalogo zadovoljivo opravili. Da so razvajeni, da ne ostanejo dolgo pri istem delodajalcu, nimajo dovolj motivacije ter samoiniciativnosti. Delodajalci so izumili celo besedno zvezo »lenoba pri mladih na delovnem mestu«. Mladi naj bi kazali tudi raztresenost, ne-sledenje pravilom in postopkom ter naj bi imeli pomanjkanje socialnih veščin. Vse naštete stvari pravzaprav lahko veljajo za določene posameznike, predstavnike katere koli generacije. »Ni prav, da se nihanje v delavnosti in posledično učinkovitosti kar takoj in neutemeljeno označi za lenobo,« je kritična Kraljičeva. Po drugi strani pa jim verjetno res primanjkuje socialnih veščin (pri pisanju sporočil, pri komunikaciji z nadrejenimi). To je posledica tega, da se največ časa zadržujejo v digitalnem svetu, da so tudi bili del pandemije in učenja na daljavo. Pa vendar pripadniki generacije Z najdejo zelo dobre rešitve za probleme, predvsem na digitalnih področjih, ter imajo boljše rezultate kljub manj sestankom, torej brez posedanja in odvečnih neproduktivnih diskusij. Povečini so Z-jevci bolj neposredni v svoji komunikaciji. Sogovornik to lahko doživlja kot odrezavost, celo kot napad nase, čeprav ni.
Uči me rasti
Predstavniki generacije Z iščejo stabilne priložnosti in nameravajo ostati v istem podjetju dve do štiri leta, preden se preselijo v drugo organizacijo. Med delom bodo imeli raje fleksibilnost pri izvajanju nalog. Obenem si želijo več priložnosti, da dodajo svoj doprinos k izboljšavi in nadgradnji delovnih procesov. Raje imajo prilagodljiv delovni čas, iskali pa bodo delovne sredine, ki dajejo prednost družbeni odgovornosti in raznolikosti. Želijo sodelovati v vodstvenih relacijah. Od vodstva pričakujejo, da jim bo pomagalo pri učenju in rasti. V okviru razvijanja politik upravljanja za generacijo Z bi se morala podjetja osredotočati na privabljanje pravih talentov, v vlaganje v njihov razvoj ter ustvarjanje priložnosti za mentorstvo, coaching in učenje z vodstvenimi kadri. Na kožo so jim pisane tudi določene novosti, ki jim je korona dala zalet. »Preureditve načinov dela, od satelitskih delovnih mest, hibridnega dela, skupnih miz, odprtih prostorov ter vseh virtualno-digitalnih procesov dela,« našteva Kraljičeva.
Delodajalci - posluh
Vsaka generacija ima svoje potrebe in interese, tudi v službi. »Generacija Z je najbolj mobilna generacija doslej, kot digitalni nomadi pričakujejo digitalizacijo in hibridnost. Drugače dojemajo tveganje, saj so se rodili in živijo v obdobju perpetualne finančne krize. Iz opazovanja so jim dobro znane izgorelost, časovna revščina, ekonomska negotovost,« opaža Javornikova. Mladim bo treba ponuditi več kakovostnih vlog že na začetku njihove kariera. »Pomembno jim je, da se na delovnem mestu počutijo čim bolj domače. Od delodajalcev pričakujejo, da jim bodo dali čas za zasebno življenje. »Stalno se želijo učiti in slediti aktualnim trendom, so v nenehnem stresu in pod vplivom – če lahko tako rečem – informacijske doze,« meni Kraljičeva. Visoko čislajo zadovoljstvo z delom in spodbudno organizacijsko klimo, če tega ni, bodo podjetju kmalu pomahali v slovo.
