Prodajni postopek trgovske verige Tuš je v sklepni fazi. Za nakup so prispele tri ponudbe. Od nemškega trgovskega velikana Rewe, ki je lastnik avstrijske trgovske veriga Billa. Od madžarsko-ameriškega finančnega sklada Indotek, ki se je lani zanimal za nakup približno 43-odstotnega lastniškega deleža ruske državne Sberbank v skupini Fortenova, med drugim lastnici Mercatorja, pred tem pa za nakup skoraj polovičnega lastniškega deleža Save. In od Mercatorja oziroma hrvaške Fortenove.
Do zadnje etape so prodajni postopek usmerjali v finančnem skladu Alfi, ki je v lasti skupine KF Finance. Ta je pred leti v sodelovanju z nemško Deutsche Bank odkupovala terjatve do Engrotuša in v naslednjem koraku z njihovo pretvorbo v lastniški kapital, prek podjetja AH invest 1. Tako so postali 80-odstotni lastnik Engrotuša. Po drugi strani je njegov ustanovitelj Mirko Tuš prek podjetja Tuš holding ohranil petinski delež, njegov sin Andraž pa vodstveni položaj v podjetju. Končno odločitev o tem, kdo bo postal novi lastnik trgovske verige Tuš, bo po zatrjevanju naših virov imel Mirko Tuš. Ta je verigo pričel graditi leta 1989.
Izognitev močnemu konkurentu
Naprodaj so trgovinska dejavnost, Drogerija Tuš in nekaj manjših nepremičnin, ki so po prestrukturiranju ostale v Engrotuševi lasti. S ciljem zniževanja zadolženosti so bile nepremičnine prenesene na upnike, Engrotuš pa jih po sistemu »sale and lease back« (prodaj in vzemi v najem) najema. Večino nepremičnin je po nakupu terjatev do skupine Tuš prevzel finančni sklad Alfi, nekaj pa tudi britanski sklad Anacap, ki v Sloveniji sodeluje z nekdanjim finančnim ministrom Urošem Čuferjem. Za nakup okoli 300 milijonov bančnih terjatev, ki so jih banke sprva nameravale prodati skupaj, ker pa je poskus prodaje leta 2018 spodletel, so jih nato prodajale posamično, sta kupca terjatev plačevala od 10 do 90 odstotkov nominalne vrednosti terjatev, odvisno od kakovosti zavarovanj.
Po neuradnih informacijah si v Mercatorju zelo prizadevajo za prevzem Tuševe trgovske verige. Eden od razlogov je, da bi si s tem povečali število prodajnih mest in omogočili večjo ekonomijo obsega. To bi Mercatorju prineslo boljše nabavne pogoje v živilskopredelovalni industriji. Drugi pomemben razlog je, da bi se Mercator s prevzemom Tuševih prodajaln izognil novemu močnemu konkurentu na slovenskem trgu, že sicer enem najkonkurenčnejših maloprodajnih trgov prehrane v Evropi. Rewe, ki zaposluje okoli 384.000 delavcev, je lani prihodke povečal za dobrih deset odstotkov, na 84,4 milijarde evrov.
Plačilo penalov
Toda ob morebitnem izboru Mercatorja za prevzemnika trgovske verige Tuš bi pri presoji koncentracije na Javni agenciji RS za varstvo konkurence (AVK) lahko nastopila težava. Po dostopnih podatkih ima Engrotuš približno desetodstotni tržni delež, Mercator pa nekoliko manj kot 30-odstotnega. Po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence se sicer šteje, da imata dve podjetji ali več prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na trgu višji od 60 odstotkov, posamezno podjetje pa, če obvladuje več kot 40-odstotni tržni delež, pri čemer se prevladujoči položaj lahko presoja v posameznih delih države. Če AVK ugotovi prevladujoči položaj, lahko prevzemniku naloži korektivne ukrepe – dezinvestiranje posameznih delov premoženja. Po neuradnih podatkih naj bi v Mercatorju v tem primeru načrtovali, da bi živilske prodajalne preuredili v prodajalne s tehničnim blagom, ki poslujejo pod blagovno znamko M Tehnika. Ker bi se presoja koncentracije lahko zavlekla, če bi bil Mercator izbran za Tuševega prevzemnika, naj bi bili v primeru, da koncentracija ne bi bila odobrena, v Mercatorju pripravljeni plačati pogodbeno kazen lastnikoma Engrotuša, dodajajo naši viri.
Engrotuš, ki zaposluje okoli 2600 delavcev, še ni objavil lanskih rezultatov, v letu 2021 pa je imel 460 milijonov evrov prihodkov in 4,3 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2021 pridelal dobrih 31 milijonov evrov izgube. Brez slabitve naložb in oblikovanja rezervacij bi sicer Engrotuš leta 2021 posloval z dobičkom v višini približno 900 tisočakov.
