V Mercatorju, največjem trgovcu v Sloveniji, so prihodke od prodaje lani povečali za štiri odstotke, na 1,31 milijarde evrov. S temeljno dejavnostjo, trgovino na drobno, je bilo lani doseženih okoli 80 odstotkov vseh prihodkov od prodaje.
Stroški poslovanja družbe so se lani zvišali za dobrih 8,2 odstotka oziroma 30,5 milijona, na 403,3 milijona evrov. K tej rasti so največ, 14,2 milijona evrov, prispevali višji stroški dela, sledijo stroški električne energije, ki so se okrepili na 12,1 milijona evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden od ključnih kazalnikov poslovanja podjetij, ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, je lani upadel za skoraj polovico in je znašal 43,5 milijona evrov. Če izključimo enkratne poslovne dogodke lani in predlani, pa se je lani EBITDA znižal za skoraj tretjino, na 45,1 milijona evrov. Prejšnje leto je Mercator končal globoko v rdečih številkah – izguba je obsegala kar 47,84 milijona evrov. Predlani je družba ustvarila 12,24 milijona evrov čistega dobička.
Mercator svoje poslovanje v velikem obsegu financira z dolžniškim kapitalom; od 785 milijonov evrov bilančne vsote je imela družba konec lanskega leta dobrih 80 odstotkov dolžniškega kapitala. Tedaj je imel Mercator okoli 227 milijonov evrov posojil ali za 125 milijonov evrov manj kot konec leta 2022. Dolgove so v Mercatorju znižali tako, da so lastništvo hčerinskih družb v BiH, Srbiji in Črni gori prenesli na Fortenovo grupo. Po drugi strani so se obveznosti do dobaviteljev v obravnavanem obdobju povečale za 4,1 milijona evrov, na 220,3 milijona evrov.
Dvom o delujočem podjetju
Revizorji opozarjajo na pomembno negotovost, ki lahko vzbudi bistven dvom o sposobnosti Mercatorja, da nadaljuje kot delujoče podjetje. Mercator je namreč porok za plačilo obveznic v znesku 1,2 milijarde evrov, ki jih je izdala njegova lastnica Fortenova grupa. Te obveznice v plačilo zapadejo novembra, za njih pa Fortenova grupa plačuje vrtoglave, 18-odstotne obresti.
Po izključitvi sankcioniranih ruskih državnih bank – Sberbank in VTB Bank – iz lastniške strukture, ki sta posredno obvladovali približno polovični lastniški delež Fortenove grupe, bodo po ocenah poznavalcev razmer v Fortenovi grupi ročnost 1,2 milijarde evrov finančnih obveznosti lahko reprogramirali. Kot so pojasnili v Mercatorju, so v skupini Fortenova prejeli nezavezujoče dogovore o pogojih in začela so se podrobnejša pogajanja s ključnimi vodilnimi regionalnimi bankami, ki bi lahko zagotovile dolgoročno refinanciranje. Obenem je skupina Fortenova številnim mednarodnim finančnim institucijam posredovala prošnjo za ponudbo v zvezi z zagotavljanjem financiranja.
Po skoraj letu dni negotovosti, odkar je Mercator prijavil načrtovano koncentracijo s trgovsko verigo Tuš, je bila pred dnevi sprejeta odločitev, da se bodo tega konkurenčnega postopka lotili na Javni agenciji RS za varstvo konkurence (AVK), pri čemer bi jo lahko presojala tudi evropska komisija. Po neuradnih podatkih bo za končanje zahtevnega postopka potrebno od leta in pol do dveh let.
Rast Sparovega tržnega deleža
Spar je lani ustvaril 1,11 milijarde evrov prihodkov od prodaje ali za 13,5 odstotka več kot leto prej. K tej rasti so prispevale širitev prodajne mreže, učinkovita prodaja in inflacija v segmentu živil, so v letnem poročilu o lanskem poslovanju navedli v Sparu. Po včerajšnji objavi poslovnih rezultatov pa so iz družbe spočili, da so lani tržni delež povečali za 0,8 odstotne točke, na 21,7 odstotka. S tem je Sparova trgovska veriga za Mercatorjevo druga največja na slovenskem trgu. Čisti dobiček se je lani povečal za 16 odstotkov, na 19,6 milijona evrov. Spar svoje poslovanje po večini financira z dolžniškim kapitalom. Od bilančne vsote v višini okoli 479 milijonov evrov je imel konec lanskega leta dobri dve tretjini dolžniškega kapitala.
